fbpx

Otrok v boju z virusi

arhiv

Obsedenost s higieno prej škodi kot koristi Nobeno odkritje ni, da se začne imunski odziv človeka graditi že v maternici. Že nosečnica lahko marsikaj stori…

Obsedenost s higieno prej škodi kot koristi

Nobeno odkritje ni, da se začne imunski odziv človeka graditi že v maternici. Že nosečnica lahko marsikaj stori za poznejši zdrav razvoj svojega otroka. Imunologa prof. dr. Alojza Ihana, z Medicinske fakultete v Ljubljani, smo povprašali, kolikšno obrambno sposobnost otrok prinese na svet in kako mu starši v prvih letih življenja lahko pomagamo, da ga ne bosta vsaka bakterija in virus položila v posteljo. Za odpornost svojega organizma lahko namreč zelo veliko storimo preventivno.

Osnovna naloga imunskega sistema je boj proti mikrobom, ki povzročajo bolezni. Katere celice in organi so vključeni v to nalogo?

Imunski sistem sestavljajo celice, ki jih v krvi imenujemo bele krvne celice – levkociti. Ti ne krožijo le po krvi, ampak po vsem telesu in sestavljajo imunska tkiva in organe, denimo bezgavke, vranico, mandlje, priželjc. Imunske celice znajo učinkovito prepoznavati in uničevati bolezenske mikrobe – bakterije, viruse, parazite, glive -, ki vdrejo v organizem. Tako nas imunski sistem zavaruje pred okužbami.

Kaj pa je imunski spomin?

Imunski spomin pomeni, da imunski sistem po prvem stiku z določenim povzročiteljem bolezni potrebuje za organizacijo obrambe teden do dva in šele potem premagamo okužbo. V tem času se razmnožijo imunske celice, ki znajo z izdelovanjem protiteles uničiti natanko tisto vrsto bolezenskih mikrobov, ki so povzročili okužbo. Razmnožene imunske celice ostanejo potem žive še leta po okužbi, in to so spominske celice. Zato je imunski sistem ob ponovni okužbi z isto vrsto mikrobov že pripravljen in takoj premaga okužbo. Ta pojav izkoriščamo pri cepljenju, kajti s pomočjo cepiva razmnožimo imunske celice in ustvarimo imunski spomin brez prebolevanja bolezni. Ko pride okužba, je obramba že organizirana in bolezen se ne razvije.

Kako se razvija imunski sistem od rojstva? Zakaj so dojenčki in otroci ranljivejša skupina?

Ob rojstvu je imunski sistem še neizoblikovan, otrok ima sicer osnovne imunske celice in bezgavke, nima pa tkiv v sluznicah prebavil in dihal, skupaj z mandlji. Zato je novorojenček izredno občutljiv za okužbe prebavil in dihal, za primeren razvoj imunskega sistema pa potrebuje veliko soočanja z mikroorganizmi, podobno, kot se živčevje izoblikuje v interakciji z dražljaji iz okolja. To se zgodi v prvem letu starosti, takrat je pomembno, da je v otrokovem okolju dovolj velika pestrost neškodljivih mikroorganizmov, ki jih »vtika« v usta, zbira v svojem črevesju in z njimi trenira in razvija svoj imunski sistem – prečisto okolje je torej slaba naložba za imunost. Bogatenje neškodljive bakterijske flore, zlasti črevesne – z gibanjem v naravi, stiki z drugimi otroki, pestro prehrano – stimulativno vpliva na razvoj imunskega sistema. Okužbe z bolezenskimi mikrobi, predvsem z respiratornimi virusi, pa v prvem letu življenja lahko motijo normalen razvoj imunskega sistema, ker so veliko breme za nerazvito obrambo, lahko pospešijo razvoj preobčutljivosti in predvsem v dihalih nepravilno uravnavanje vnetnega odziva, nepravilno oživčeno sluznico in tako nagnjenost k astmi.

Vir: delo.si

Vam teče iz nosu in vas bolijo sklepi? Posvetujte se na forumu: Prehlad, gripa in preventiva na


Sledite nam