fbpx

Kako se rešiti iz začaranega kroga glavobolov?

arhiv

Pacienti, pri katerih splošni zdravniki oziroma specialisti družinske medicine ne morejo odpraviti glavobola, morajo na pregled k specialistu nevrologu. Če jim tudi ta ne more…

Pacienti, pri katerih splošni zdravniki oziroma specialisti družinske medicine ne morejo odpraviti glavobola, morajo na pregled k specialistu nevrologu. Če jim tudi ta ne more pomagati, jih pot vodi v specializirano ambulanto za glavobole. V dunajski splošni bolnišnici tovrstno klinično ambulanto vodi prof. dr. Christian Wöber; vodi pa tudi raziskovalno skupino, ki znanstveno proučuje glavobol in zdravljenje te resne težave. »Čeprav danes glavobolu posvečamo precej več pozornosti kakor pred desetimi ali 15 leti, te težave številni še vedno ne jemljejo dovolj resno. Nasprotno, še vedno velja prepričanje, da glavobol predstavlja neprijetnost, s katero je pač treba živeti,« za Delo pove prof. Wöber. V Avstriji ima migreno od 10 do 14 odstotkov odraslih oseb, največ v obdobju med 25. in 55. letom, ženske trikrat pogosteje kot moški. Drugi od treh najpogostejših vrst glavobola je posledica napetosti. »To je najpogostejša oblika glavobola, zaradi njega ima težave od 25 do 40 odstotkov odraslega prebivalstva. Povzročajo ga napetost vratnih mišic, mišic glave in psihična napetost,« poudarja prof. Wöber.

Tretji, najtežji med najpogostejšimi oblikami, pa je glavobol v rojih (ali cluster glavobol), ki bolnike prizadene le občasno, a povzroča zelo močno bolečino v enem samem predelu glave. Sogovornik pojasnjuje, da je »ta bolečina med najhujšimi, vendar zelo kratka. Tra ja od 15 minut do tri ure. Ljudje jo opisujejo, kot da jim nekdo poskuša s kljuko iztrgati oko. Bolniki so zelo nemirni, eno oko pordeči in se jim solzi, zaprto imajo tudi nosnico na isti strani glave.«

Nevrogeno vnetje

Tudi migrena lahko povzroča hude bolečine, a ne takšne, kakršne povzroča glavobol v rojih; migrenski napadi trajajo dlje, od štiri ure do 72 ur. Pri bolnikih se pojavijo spremljevalni bolezenski znaki: slabost, bruhanje ter preobčutljivost na svetlobo, hrup in vonj.

»Patofiziologi ugotavljajo, da se med napadom migrene spreme ni električna aktivnost nekaterih delov možganske skorje in mož ganskega debla, za katerega predvidevajo, da v njem leži tako imenovani generator migrene. Impulzi iz možganov prek obraznih živcev povzročajo nevrogeno vnetje, ki se pojavi na možganski površini, možganski ovojnici. Krvne žile se širijo, pojavijo se lokalna vnetna reakcija in migrenske bolečine,« poudarja profesor. Migrena ima torej jasen organski izvor, nanjo pa lahko vpliva tudi psihično stanje.

Vir: delo.si

Posvetujte se o težavah z glavobolom in drugimi bolečinami na forumu >>


Sledite nam