fbpx

Tisti, ki radi berejo

arhiv

Po prvem dnevu so bili veliki igralci zmerno zadovoljni in vse kaže, da se po kriznem obdobju znova bliža čas, ko bo mogoče razmišljati brez…

Po prvem dnevu so bili veliki igralci zmerno zadovoljni in vse kaže, da se po kriznem obdobju znova bliža čas, ko bo mogoče razmišljati brez finančnih plašnic. Seveda ne bo šlo čez noč, kupci pravic za prevode so še zmeraj previdni in nimajo neomejenih finančnih možnosti, a zdi se, da je luč na koncu predora vendarle že dobro videti. Pravzaprav mnogi v Frankfurtu mislijo, da na koncu predora sveti prižgan iPad, Kindle ali kak drug elektronski bralnik in razmišljajo predvsem in najprej o digitalni prihodnosti knjige. Navsezadnje je nadstropje ene od sejemskih razstavnih dvoran v celoti namenjeno neknjižnim izdelkom. A največji knjižni sejem na svetu je priložnost tudi za mala, tako rekoč nišna, butična tradicionalna knjižna založništva, le pravi recept za predstavitev je treba najti.

Letošnja slovenska udeležba je tak poskus. Frankfurtska predstavitev je tokrat prvič pristala v rokah Javne agencije za knjigo, ustanove, ki je na svetu tudi zato, da knjige slovenskih pisateljev kar se da učinkovito pokaže in ponudi v objavo tujini. Na precej manjšem razstavnem prostoru kot prejšnja leta ponujamo knjige tridesetih založb in opozarjamo na dvanajst avtorjev, ki premorejo tudi prevode svojih del v tuje jezike. Tam sta dva informatorja, ki zainteresiranim za slovensko literaturo zmoreta odgovoriti na vprašanja in ponuditi informacijski material, kolikor ga pač je. Z vrha predstavitvene površine molita v prostor dva zeleno obarvana dežnika in napis na njiju vesoljnemu občestvu sporoča temeljno ugotovitev: Slovenci smo tisti, ki radi beremo. To je seveda lepo, a tudi nič kaj več od tega.

Vir: delo.si

Ljubitelji knjižnih skrivnosti in dobrega branja vabljeni na spletni forum: Knjižni molji >>


Sledite nam