fbpx

Holesterol naš vsakdanji

arhiv

Članek napisala Barbara Hrovatin, dr.med. Holesterol je mehka, voskasta snov, maščoba, ki se nahaja v vsakem kotičku našega telesa, saj je pomemben sestavni del vseh…

Članek napisala Barbara Hrovatin, dr.med.

Holesterol je mehka, voskasta snov, maščoba, ki se nahaja v vsakem kotičku našega telesa, saj je pomemben sestavni del vseh celičnih membran in ovojnic živčnih celic, iz holesterola pa v našem organizmu nastajajo tudi nekateri pomembni hormoni in vitamin D ter žolčne kisline.

Telo si holesterol zagotavlja z lastno sintezo v jetrih, le slabo tretjino dnevnih potreb po holesterolu vnašamo s hrano in to izključno s hrano živalskega izvora ( zapomnimo si, da v nobeni rastlinski hrani holesterola ni niti za trohico!). Holesterol je torej nedvomno pomembna sestavina človeškega telesa, težave nastanejo le, kadar ga je preveč. Raziskave kažejo, da preveč holesterola v svoji krvi “nosi naokrog” kar polovica odraslih ljudi v razvitih državah in tudi v Sloveniji. Stanje zvečane koncentracije holesterola v krvi imenujemo hiperholesterolemija in dobro se je zavedati, da predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za aterosklerozo in razvoj bolezni srca in ožilja.

Dobri in slabi holesterol

Ker je holesterol kot pravi predstavnik maščobe seveda v vodi netopen (vsi dobro vemo, da se voda in maščoba ne mešata), se mora po krvi prenašati v posebnih prenašalcih, ki jih imenujemo lipoproteini.

Za razvoj ateroskleroze – mašenja žil – je najnevarnejši t.i. lipoprotein nizke gostote (angl. Low Densitiy Lipoprotein) ali LDL kot piše v vašem krvnem izvidu. LDL delci namreč po krvi prenašajo največ (75%) holesterola in so ta svoj tovor – holesterol – tudi pripravljeni odložiti v steno arterije in s tem položijo temelj za aterosklerozo.Več takšnih nizko gostih lipoproteinov imamo v krvi, več holesterola lahko odložilo v stene naši žil, zato LDL holesterolu dostikrat nadenemo tudi imena slabi, nevarni, hudobni ali najbolj aterogeni holesterol. Zanimivo je, da se v žilni steni še predvsem radi zadržujejo oksidirani delci LDL, kar je dalo osnovo za znanstveno domnevo, da bi snovi, ki preprečujejo to “notranje rjavenje” – t.i. antioksidanti – lahko preprečevale tudi razvoj ateroskleroze.

Prvi rezultati so vzpodbudni in zaenkrat sta se pri zaviranju procesa ateroskleroze še najbolj izkazala dva znana antioksidanta koencim Q 10 in vitamin E. Ker pa ima vse v naravi dve plati in s tem osnovno danost za ravnotežje, obstaja tudi v primeru prenašalcev holesterola po naši krvi “druga plat medalje”, t.i. dobri, zaščitni ali antiaterogeni holesterol; gre za lipoproteine visoke gostote ali s kratico HDL ( high density lipoproteins), ki omogočajo, da se presežek holesterola prenaša iz različnih tkiv in tudi iz žilne stene nazaj v jetra, od koder se lahko izloči iz organizma. Manj imamo tega zaščitnega lipoproteina, manjša je naša sposobnost “čiščenja”, odstranjevanja holesterola iz žilne stene in večje je naše tveganje za razvoj ateroskleroze.

Vir: Med.Over.Net

Imate težave s povišanim holesterolom? Posvetujte se na forumu >>


Sledite nam