fbpx

Kdo se boji poroke?

arhiv

Prednosti in slabosti zakonske zveze Vse več je parov, ki se za skupno življenjsko pot odločajo brez »papirja« − ostajajo torej v zunajzakonski skupnosti, ki…

Prednosti in slabosti zakonske zveze

Vse več je parov, ki se za skupno življenjsko pot odločajo brez »papirja« − ostajajo torej v zunajzakonski skupnosti, ki ji po domače rečemo tudi »koruzništvo«. Kakšne so njegove prednosti in slabosti − in kje ima korenine strah pred poroko?

V Sloveniji se v zadnjih letih kažejo velike spremembe v oblikovanju družin. Zmanjšuje se število sklenjenih zakonskih zvez, povečuje število zunajzakonskih skupnosti, vse več je razvez, povečuje se tudi povprečna starost mladoporočencev.

Značilna je tudi višja starost pri parih, ki se odločijo za poroko. Slovenke in Slovenci se namreč poročajo vse starejši. Pred tremi desetletji se je moški za poroko odločil pred 26. letom, ženska pa pred 23. letom, lani pa je bil ženin, ki je prvič sklenil zakonsko zvezo, star več kot 30 let, nevesta pa več kot 28 let. Pri tem se Slovenija počasi približuje skandinavskim državam, kjer hkrati z zmanjševanjem števila porok raste povprečna starost nevest ob sklenitvi prve poroke. Vzroki za to so različni, med vidnejšimi pa so gotovo izobrazbene in karierne odločitve ter razmišljanje po sistemu »najprej štal’ca, pol pa krav’ca«. Skratka: skrb za streho nad glavo je pomembnejša od poroke.

KAJ JE ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST?

Po predpisih o zakonski zvezi je zunajzakonska skupnost, kar zadeva pravice in dolžnosti partnerjev, izenačena z zakonsko zvezo. Definicija zunajzakonske skupnosti je zapisana v 12. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZDR) in pravi, da je zunajzakonska skupnost dalj časa trajajoča skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, če ne obstajajo razlogi, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med takima osebama neveljavna. Takšna skupnost ima glede razmerij, ki jih ureja ZZDR (skupno premoženje, dolžnost preživljanja nesposobnega partnerja, skrb za otroke), enake posledice, kot če bi posameznika sklenila zakonsko zvezo. Pogoji za to skupnost so našteti v definiciji: dolgotrajna zveza, moški in ženska, ni razlogov za neveljavnost zakonske zveze (če bi bila ta sklenjena). Zunajzakonska skupnost se ugotavlja z dokazovanjem.

Po določbah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je zunajzakonska skupnost družinskopravno razmerje, ki nastane neformalno. Po ustavi je izenačena z zakonsko zvezo v razmerju med partnerjema, ni pa izenačena v razmerju do otrok. Če otrok ni rojen v zakonski zvezi, je znana le mati, oče pa mora dokazovati očetovstvo. Očetovstvo je treba ugotavljati, ker v zunajzakonski skupnosti ni domneve očetovstva kot pri zakonski zvezi.

Vir: revija Viva

Dileme, pomisleki in težave v partnerski zvezi so veliki izziv. Posvetujte se na forumu >>


Sledite nam