fbpx

Učinkovitost, ki ni dokazana

arhiv

Kot kažejo raziskave in praktične izkušnje, ljudje radi posegajo po prehranskih dopolnilih. Nemalokrat prepogosto in brez pravega razmisleka, čeprav tovrstni izdelki niso povsem nedolžni pa…

Kot kažejo raziskave in praktične izkušnje, ljudje radi posegajo po prehranskih dopolnilih. Nemalokrat prepogosto in brez pravega razmisleka, čeprav tovrstni izdelki niso povsem nedolžni pa tudi dokazano učinkoviti ne.

Prehranska dopolnila v današnjem času doživljajo pravi razcvet. Ti dodatki, namenjeni izboljševanju počutja in ohranjanju zdravja, človeka nagovarjajo v vseh medijih, v revijah, ki jih pacienti prelistavajo in prebirajo v čakalnicah pred zdravniškimi ordinacijami, tudi v lekarnah, kjer so pripravljene številne zloženke, v katerih proizvajalci hvalijo prednosti in koristi svojih izdelkov. Kot kažejo raziskave in praktične izkušnje, ljudje radi posegajo po njih. Nemalokrat prepogosto in brez pravega razmisleka, čeprav tovrstni izdelki niso povsem nedolžni pa tudi dokazano učinkoviti ne. O tem smo se pogovarjali z vodjo lekarne Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana asist. mag. Andrejo Čufar.

»Prehranski izdelki so velika skupina izdelkov, ki ne sodijo pod krovni zakon o zdravilih, temveč o njih govori zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili,« pojasnjuje mag. Čufar, pri čemer opozarja na izrazito blagost pravilnika do proizvajalcev. Če se, denimo, izkaže, da v nekem prehranskem dopolnilu vsebnost vitamina ali minerala v resnici ni takšna, kot piše na deklaraciji, mora proizvajalec to zgolj popraviti. »Sankcije niso predvidene. Lahko bi rekli, da smo na tem področju, kjer vlada visoka stopnja zaupanja, marsikdaj neupravičena, prepuščeni proizvajalcem.«

Pri zdravilih je drugače; zapletena dokumentacija je pogoj za registracijo vsakega zdravila. Za vsako zdravilo, ki je registrirano, velja, da je dokazano kakovostno, varno in učinkovito. Pri prehranskih dopolnilih pa pravilnik, ki ureja to področje, le prepoveduje predstavljanje tovrstnih izdelkov kot zdravilnih, saj so zgolj dopolnitev običajni prehrani, nič več.

Kot priznava sogovornica, so v praksi kršitve pogoste. »Če je za neko posebno stanje ali težavo na trgu na voljo prehransko dopolnilo, poleg tega pa tudi izdelek, ki je registriran kot zdravilo, absolutno priporočam tega, saj je dokazano učinkovit in varen – takšen primer je, denimo, pripravek iz izvlečka ameriškega slamnika. Pri prehranskih dopolnilih pa učinkovitost ni dokazana in jo je praviloma težko preveriti.«

Naj prevlada zdrav pristop

»Pričakovanja pri jemanju prehranskih dopolnil morajo biti realna. Nemogoče je pričakovati, da nas bo takšen izdelek pozdravil. Predvsem je pomemben zdrav pogled na to področje, vsekakor pa je pred vsako tovrstno odločitvijo resnično priporočljivo o tem povprašati lekarniškega farmacevta,« poudarja Andreja Čufar.

Podrobnejše informacije preberite na spletni strani >>


Sledite nam