fbpx

Tiste, ki trpijo, so si vse podobne

arhiv

Dr. Vesna Leskošek, raziskovalka nasilja nad ženskami V Sloveniji te dni že imamo podatke raziskave nasilja nad ženskami. Ti razbijajo stare mite o tem, nad…

Dr. Vesna Leskošek, raziskovalka nasilja nad ženskami

V Sloveniji te dni že imamo podatke raziskave nasilja nad ženskami. Ti razbijajo stare mite o tem, nad koga je v resnici dvignjena roka. So žrtve neizobražene ženske in brutalneži le pijanci, ki ne vedo bolje? Ne. Nasilneži so sicer še vedno večinoma moški, ki se izživljajo v »varnih« in zaprtih prostorih, najpogosteje pa tudi prič ni ravno veliko, a preseneča, kako majhno vlogo v človeka vrednem življenju imajo izobrazba in odvisnosti. Ne, tisti z doktoratom niso vsi miroljubni in tudi alkohol ni glavni povod za tepež. Naj bo Slovenija ali Francija, kar se dogaja za zaprtimi vrati družine, je povsod enako. Psihološki obrisi dvojine so si strašljivo podobni, čeprav je videti, da se presegamo v svoji različnosti. Nasilje nad ženskami je kršitev temeljnih človekovih pravic: pravice do varnosti, do življenja brez strahu in prisile ter do telesne integritete. Vse to načelno vemo, a ko se dotaknemo lastnega življenja, se nam zazdi, da nas definicije ne zadevajo. O tem smo se pogovarjali z doc. dr. Vesno Leskošek s fakultete za socialno delo. Raziskava je potekala pod njenim vodstvom, izsledki pa so presenetili tudi njo. Nasilje je nespoštovanje; težko ga razumemo, če se dogaja nam. Ne zatiskajmo si oči. Zgodilo se je čisto blizu vas.

Ali ženske vemo, kaj nasilje sploh je? Se ga znamo ubraniti?

Prvi podatki raziskave kažejo, da pri nas vlada kar precejšnja strpnost do nasilja. V poskusnem anketiranju pred glavno raziskavo se je izkazalo, da je veliko žensk na konkretno vprašanje, ali so ga doživele, reklo ne. Potem ko smo jih povprašali po znakih nasilja, pa so jim pritrdile. Posamezna dejanja torej, kot so suvanje, brcanje, grožnje, da se bo kaj pripetilo njim ali otrokom, so doživljale, a verjele, da ne živijo v nasilnem odnosu. Ko smo jih nato povprašali o neskladju, so odvrnile, češ da ni to zanje nič, to se pač dogaja, to ni nasilje. Težko bi zanikali, da je brcanje nasilno dejanje, da so grožnje nesprejemljive, a vseeno je strpnost do njih zelo velika. Dokaz strpnosti je tudi dejstvo, da smo dobili vrnjenih le četrtino vprašalnikov. Res je, da je takšen odziv pri poštnih anketah razumljiv in običajen, pa vendar so, na primer, na Finskem ženske vrnile kar do 70 odstotkov vprašalnikov. Slabo odzivnost smo pričakovale, zato smo se odločile za tako velik vzorec.

Vir: priloga Ona

Lepša polovica, vedno močna, vse prenese, vse zmore in vse uredi. Posvetujte se na forumu >>


Sledite nam