Soodvisnost, najpogostejša družinska bolezen

arhiv

Korenine ima v disfunkcionalni primarni družini, v kateri oče oziroma mama nista zmogla zadovoljiti osnovnih čustvenih potreb otrok Za soodvisnost lahko zagotovo rečemo, da je…

Korenine ima v disfunkcionalni primarni družini, v kateri oče oziroma mama nista zmogla zadovoljiti osnovnih čustvenih potreb otrok

Za soodvisnost lahko zagotovo rečemo, da je najpogostejša družinska bolezen, ki se pojavi v vsaki disfunkcionalni družini. Do soodvisnosti pride v družini, kjer je prisotna oseba, ki je zasvojena z različnimi kemijskimi substancami, aktivnostmi ali osebami, ter oseba, ki je na določen način soodvisna od zasvojene osebe.

Soodvisnost ima svoje korenine v disfunkcionalni primarni družini, v kateri oče oziroma mama nista zmogla zadovoljiti osnovnih čustvenih potreb otrok. Vzrok za začetek razvoja soodvisnosti je napetost, ki se lahko pojavi zaradi očetove odvisnosti od alkohola, dela, igranja na srečo, od mamine depresije ali histeričnega nadzora nad vsemi stvarmi, maminega ali očetovega telesnega, spolnega ali čustvenega nasilja, očetove ali mamine prerane smrti, ločitve, od mamine ali očetove dolgotrajne bolezni ali druge prikrajšanosti … Tista oseba v družini, ki drži družino pod nadzorom tako, da drugi družinski člani to doživljajo kot nevarnost, je povzročitelj napetosti v družini. Stopnja napetosti se razlikuje od intenzitete stresa in je lahko prisotna v obliki blažjega kroničnega stresa pa vse do močnega travmatičnega stresa (npr. spolna zloraba). Vsak član družine se prilagodi na stres tako, da ga poskuša obvladati. Tako postane soodvisen od zasvojene osebe v družini.
Otrok prevzema vloge

V takšnem okolju otrok ne doživlja občutkov varnosti, pripadnosti in ljubljenosti, ki jih nujno potrebuje za zdrav razvoj. Doživlja nenehno napetost ter strah pred tem, da se bo eden od staršev čustveno zlomil, da ne bo zdržal in da tako tudi sam ne bo mogel preživeti. Zato začne čustveno skrbeti za svoje starše, tako da prevzame različne vloge v družini. S tem preusmeri napetost, ki ogroža partnerski odnos, nase in tako razbremeni partnerja. Otrok lahko postane tolažnik ali čustveni partner enega od staršev, ki je v partnerskem odnosu razočaran in osamljen, popoln otrok ali junak, na katerega sta starša ponosna in se jima tako ni treba ukvarjati s svojo lastno stisko, ali pa grešni kozel ali problematični otrok, ki nase prevzame vsa jezna in negativna čutenja, ki se prebujajo v družini.

Vir: dnevnik.si

Potrebe otrok in staršev. O privzgajanju navad, kvalitetni igri, socialnih odnosih in še čem preberite na >>


Sledite nam