fbpx

Začetki v domači garaži, danes 16 milijonov litrov na leto

arhiv

Brez česa si poletja preprosto ne znate predstavljati? Počitnic, sonca, morja … in? Sladoleda, se razume! V ajdovski družbi Incom ga pod svojo matično blagovno…

Brez česa si poletja preprosto ne znate predstavljati? Počitnic, sonca, morja … in? Sladoleda, se razume! V ajdovski družbi Incom ga pod svojo matično blagovno znamko Leone in pod tujimi naredijo največ v Sloveniji, kar 16 milijonov litrov na leto.

Evropejci ne štejemo kalorij, ko gre za sladoled

»Nedvomno je značilni slovenski okus sladoleda razvilo podjetje z najdaljšo tradicijo v mlekarstvu, Ljubljanske mlekarne, s svojimi sladoledi z okusi čokolade, vanilje in jagode,« pravi Janja Komel, strokovna sodelavka za trženje v Incomu. Tudi povprečen Evropejec ima po njenih besedah rad podobne tri okuse, bolj kot v okusih pa se v različnih državah stare celine spreminja navdušenje nad oblikami sladoleda. »Če v Sloveniji poznamo piškotke s sladoledi, se v Nemčiji nad takšnim izdelkom sploh ne navdušujejo, saj imajo namesto piškotkov raje napolitanke. Skandinavci so nam, denimo, predstavili ‘zamrznjene ladjice’ – v ladjicah iz testa se skriva sladoled, novost pa zdaj v Sloveniji že prodajamo. Razlike so tudi v velikostih družinskega pakiranja sladoledov: Danci, na primer, poznajo družinska pakiranja s 50 sladoledi, pri nas pa tovrstna pakiranja še zdaleč niso tako velika,« pojasnjuje Komelova. V Evropi so po njenih besedah trenutno precej priljubljene novosti, kot so korneti, ki jih napolnijo s sladoledom ali sorbetom, na vrhu pa imajo veliko zmletega sadja. Tudi korneti z različnimi dražeji so bojda nadvse priljubljeni.

Čeprav je sladoled precej kalorična sladica, niti povprečni Slovenec niti povprečni Evropejec ne preštevata pogosto kalorij, ko se prepuščata tovrstnim užitkom. »Slovenski trg je, žal, še preprosto premajhen, da bi začeli delati industrijski sladoled za diabetike. Pred leti smo to sicer že poskušali, a je zdravstvena stroka menila, da naj diabetiki sladoled raje uživajo bolj poredko in takrat ‘dobrega’. Mislim, da imajo prav: ne nazadnje je to slaščica za ‘crkljanje’, in če se držiš pravil zdravega prehranjevanja, ti ne bi smel škoditi,« je prepričana Janja Komel. Sladoled, ki ga v Ajdovščini proizvajajo pod lastno blagovno znamko Leone, je narejen pretežno iz rastlinskih maščob, kar pomeni, da je veliko sladoledov primernih tudi za tiste, ki imajo težave s holesterolom, a tega po njenih besedah ravno ne poudarjajo, saj sladoled ni zdravilo in ne more biti zdrav, če ga poješ preveč. Za tiste, ki bi poleti radi izgubili kakšen kilogramček, so primernejši sorbeti, zmes vode in sadnega deleža, ki imajo tudi diuretične učinke. Če jih ne pomešaš z alkoholom, seveda.

Ali bo lepo zamrznil, občuti že jezik

Sicer pa v družbi Incom poslovnih poti ne ubirajo v istih smereh kot konkurenca. »To bi bilo nesmiselno. Namesto poudarjanja mlečnih deležev v sladoledu se raje osredotočamo na okuse in bogastvo dodatkov. Naš sladoled ima bogate naravne dodatke, umetnih arom je izredno malo. S tehnološko opremljenostjo v razvojnem oddelku gradimo na izvirnosti okusov, dobavitelji sestavin pa so natančno in premišljeno izbrani. Veliko pozornost namreč namenjamo sestavinam in recepturam, naša prednost pa je tudi to, da nismo dolgočasni. Na trg ne pošiljamo standardnih izdelkov, temveč poskušamo ljudi presenetiti,« dodaja Komelova. Rezultati so sladoledi v naravnih lupinah – pomarančni, kokosovi in limonini – že prihodnje leto pa se jim bodo pridružile še mangova naravna lupina in ananas. Poleg sladoledov in sorbetov so Ajdovci pred nekaj leti začeli izdelovati še zamrznjene sladice s kremo, kot so tiramisu ter čokoladni, kokosov in pomarančni mousse. Med drugim zaradi bližine Italije je daleč najbolj priljubljen tiramisu, ki ga kupujejo predvsem gostinci.

Več informacij preberite na spletni strani >>


Sledite nam