fbpx

Jure Franko: Včasih smo bili precej bolj povezani drug z drugim

arhiv

Jure Franko zdaj in Jure Franko pred 25 leti sta namreč vizualno dva popolnoma različna človeka Ljubljana – Na predstavitvi slovenske ekipe 13 specialnih olimpijcev,…

Jure Franko zdaj in Jure Franko pred 25 leti sta namreč vizualno dva popolnoma različna človeka

Ljubljana – Na predstavitvi slovenske ekipe 13 specialnih olimpijcev, ki se pripravljajo na evropske igre oseb z motnjami v duševnem razvoju v Varšavi, smo na naše presenečenje srečali tudi legendo slovenskega smučanja in športa, danes 48-letnega Jureta Franka, ki je daljnega leta 1984 v Sarajevu osvojil prvo jugoslovansko in slovensko medaljo na zimskih olimpijskih igrah.

Kako to, da danes predstavljate specialne olimpijce?

Moja povezanost s specialno olimpijado sega še v ZDA in na Japonsko, kjer sem živel 20 let. V Sloveniji pa se je naša povezava začela, ko sem leta 2005 organiziral pot olimpijskega ognja, ki je potoval v Nagano, iz Grčije do Londona, z vmesnim postankom v Sloveniji. Od takrat naprej tudi občasno sodelujemo in širimo zavedanje o drugačnosti.

Še spremljate šport?

Seveda, težko ga je ne spremljati (smeh). Sploh, ko si enkrat športnik, si vedno vezan na to. V času, ko sem živel v tujini, sem sicer zamudil nekatere uspehe slovenskega športa, zdaj pa sem ponovno tukaj in aktivno spremljam šport. Seveda pa v zadnjem času vsi najbolj navijamo za nogomet (smeh).

Kako se je šport spremenil od vaših časov?

Predvsem je šport postal zelo profesionalen in komercialen. Precej bolj je postal individualističen, včasih smo bili precej bolj povezani drug z drugim, več smo se pogovarjali, delovali smo kot ekipa. Skratka, stvari so se zaradi samega ustroja družbe in napredka tehnologije precej spremenile. Še vedno pa v športu lahko gledamo drame v živo, ki jih ne more ustvariti nobena režirana stvar.

Sami ste imeli priložnost sodelovati tudi na ZOI v Sarajevu? Kje je danes več športnega duha, na pravih ali na specialnih olimpijadah?

Prav gotovo na igrah specialne olimpijade, kjer je bistveno več iskrenosti, neposrednosti ter prave sreče in zadovoljstva ob doseganju določenih rezultatov, ki pa niso nujno povezani z osvojitvijo kolajn. V vrhunskem športu se vse prepogosto dogaja, da starši izživljajo ambicije na svojih otrocih in da nekaj velja samo zmaga.

Vir: dnevnik.si

Več o dilemah pri vzgoji in šolanju otrok s posebnimi potrebami preberite na >>


Sledite nam