fbpx

V novo šolsko leto brez avtomatov za hrano in pijačo

arhiv

Manj otrok bo malicalo, več malic bo zavrženih, še več otrok bo slabše hranjenih! Dušan Merc: Manj otrok bo malicalo, več malic bo zavrženih, še…

Manj otrok bo malicalo, več malic bo zavrženih, še več otrok bo slabše hranjenih!

Dušan Merc: Manj otrok bo malicalo, več malic bo zavrženih, še več otrok bo slabše hranjenih!

Ljubljana – Problemi, ki jih šolniki vidijo v novi organizaciji šolskih malic, se kar vrstijo. Učenci in dijaki se bodo morali na malico prijaviti ali po potrebi pravočasno odjaviti, če določen dan ne bodo malicali, šola bo morala nadzirati koriščenje obrokov, voditi evidenco subvencij, učencev in malic ter podobno. “Problem bo v identifikaciji upravičencev do subvencij, v vzpostavitvi s sodobno tehnologijo podprtega načina prijave in izdajanja obroka, da bo nedvomno izkazano število izdanih obrokov, število pravočasno odjavljenih obrokov, število nepravočasno odjavljenih obrokov… V zakonu tudi ni razdelanega sistema izterjave dolgov, ki bodo nastali na osnovi izdanih in neporavnanih položnic,” meni Janez Pastar, ravnatelj III. Gimnazije Maribor.

Avtomati prepovedani!

Da bi učencem in dijakom onemogočili dobavo nezdrave hrane, so na ministrstvu v zakonu prepovedali še avtomate za distribucijo hrane in pijače. “Ob ustrezni ponudbi in organizaciji obrokov so avtomati v šolah s fiziološkega stališča nepotrebni in neutemeljeni in se jih lahko kot take uporablja le za komercialne namene in promoviranje tržnih znamk ter lahko potencirajo socialne razlike med učenci in dijaki,” menijo na ministrstvu, medtem pa se šolniki ponovno sprašujejo o smiselnosti te prepovedi, saj so prepričani, da je otrokom nemogoče preprečiti uživanje hitre hrane in sladkih pijač.

Mag. Matej Gregorič z Inštituta za varovanje zdravja RS je z novim zakonom zadovoljen, “saj vpeljuje dobre temelje, da se prehrana v šolah zares uredi.” K temu bo pripomogel tudi spremenjen zakon o javnih naročilih, zaradi katerega bodo šole lažje izpolnjevale prehranska priporočila. Gregorič pravi, da morajo šole v letnih načrtih predvideti tudi aktivnosti za prehransko vzgojo, a meni, da bo učinek res opazen šele takrat, ko bo ta postala del obveznih šolskih programov. Sam vodi tako imenovane fokusne skupine po šolah in je ugotovil, da učenci, stari 10 let, na pamet naštejejo vse vitamine, ne znajo pa sošolcu povedati, s katero zelenjavo ali sadjem jih lahko zaužije. Zato Gregorič zelo podpira tako imenovano Shemo šolskega sadja, ki je ukrep skupne kmetijske politike EU, v kateri v letošnjem letu sodeluje 345 osnovnih šol (oziroma 75 odstotkov vseh osnovnih šol) in v katero so vključeni vsi učenci od prvega do devetega razreda. Shema šolskega sadja je nov ukrep finančne pomoči EU in Slovenije za nakup svežega sadja in zelenjave v šolah.

Vir: dnevnik.si

Veliko je šolskih problematik, ki si zaslužijo pozornosti. Zaupajte svoje predloge, kritike in pomisleke na forumu >>


Sledite nam