fbpx

Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije

arhiv

Uživamo vse več sadja in zelenjave ter energijsko bogatejšo hrano Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) je izdal publikacijo z naslovom Prehrambene navade odraslih prebivalcev…

Uživamo vse več sadja in zelenjave ter energijsko bogatejšo hrano

Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) je izdal publikacijo z naslovom Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja. Publikacija predstavlja pregled pomembnih podatkov o navadah prehranjevanja, njihovo usklajenost s priporočili, daje pa tudi dobro osnovo za nadaljnje poglobljeno raziskovanje povezanosti posameznih varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja, povezanih s prehranjevanjem, prehranskimi vnosi in prehranskim statusom.

Slovenci najpogosteje od vseh obrokov opuščajo zajtrk

Redna prehrana, ki vključuje tri glavne obroke in dva premostitvena, je pomemben varovalni dejavnik zdravja. Čeprav se je navada zajtrkovanja v zadnjem desetletju izboljšala, odrasli še vedno najpogosteje opuščajo zajtrk (četrtina moških in petina žensk), medtem ko je kosilo še vedno osrednji obrok. Približno 40 % vprašanih redno uživa vse tri glavne dnevne obroke, slaba petina pa le enega. Bolj redno se prehranjujejo ženske, starejši in tisti z nižjo izobrazbo, najmanj pa mlajši odrasli (študentje). »Zaskrbljujoče je, da le tretjina zaposlenih za polni delovni čas uživa vse tri glavne dnevne obroke,« je izpostavil mag. Matej Gregorič z Inštituta za varovanje zdravja.

Uživanje sadja in zelenjave v porastu, žal tudi energijski vnos

Izsledki kažejo, da prebivalci vse pogosteje posegajo po živilih z ustreznejšo sestavo. Tudi trend uživanja sadja in zelenjave se je v zadnjem desetletju nekoliko izboljšal, kar še zlasti velja za sadje, medtem ko je uživanje zelenjave približno na enakem nivoju. Najslabši pri tem so mlajši odrasli. Delež maščob v prehrani se je sicer zmanjšal, namesto neustreznih živalskih maščob prebivalci vse več uporabljajo rastlinske maščobe, medtem ko se je na splošno povečal energijski vnos. »Ugotavljamo, da manj sledijo priporočilom predvsem moški in mlajši odrasli ter tisti z nižjo izobrazbo in nižjim socialno-ekonomskim statusom. Posledično sta tudi prekomerna telesna teža in debelost bolj izražena pri teh skupinah. Čeprav se nakazuje trend boljše ozaveščenosti o zdravem načinu prehranjevanja pa bo treba več pozornosti kljub temu nameniti predvsem tem skupinam ter za njih pripraviti specifične ukrepe,« opozarja mag. Matej Gregorič.

Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ)

Preberite namige in recepte za pripravo zdravih in slastnih jedi na spletnem naslovu >>


Sledite nam