fbpx

Psihološke potrebe v starosti

arhiv

Starostniki so najbolj heterogena populacijska skupina. V starosti je marsikdo še dovolj zdrav za kakovostno, tudi še ustvarjalno in samostojno življenje. Po drugi strani pa…

Starostniki so najbolj heterogena populacijska skupina. V starosti je marsikdo še dovolj zdrav za kakovostno, tudi še ustvarjalno in samostojno življenje. Po drugi strani pa ni zanemarljiv delež tistih, ki so že povsem odvisni od pomoči bližnjih zaradi posledic različnih bolezni. Kot so različne ohranjene zmožnosti starostnikov, so tudi različne njihove potrebe. Nekaterim zadošča že samo občutek, da se lahko, v primeru hujših težav, zanesejo na skrbne otroke in vnuke, drugim pa ni več mogoče zagotoviti dovolj kakovostnega življenja v domačem okolju in so zato prisiljeni odločiti se za bivanje v domovih starejših občanov.

Starost prinaša številne spremembe, ki so lahko vir različnim stiskam, še zlasti kadar se te pojavijo naenkrat. Če sodimo po vsebinah, ki se pojavljajo v različnih oblikah psihoterapevtskih metod dela, so najpogostejši vir stisk starostnikov različne izgube in odvisnost od tuje pomoči. Starostnikom pomembna področja so tudi: občutki krivde in sprava, možnost novega začetka, smrt, osamljenost, življenjska naveličanost, dolgčas, zavoženost življenja, bojazen pred visoko starostjo, strah pred umiranjem, strah pred smrtjo, posmrtno življenje in smisel življenja (Vir: 1-3). S temi se delno prekrivajo potrebe starostnikov, kot jih opredeljuje Ramovš: potreba po materialni preskrbljenosti, osebnem medčloveškem odnosu, predajanju življenjskih izkušenj, doživljanju smisla starosti, negi, ohranjanju telesne, duševne in delovne svežine ter nesmrtnosti (Vir: 4).

V starosti so pogoste tudi duševne motnje, ki so bodisi nadaljevanje duševnih motenj iz mlajših življenjskih obdobij (npr. shizofrenija in ostale psihoze, bipolarna afektivna motnja, depresija, nevrotske in somatoformne motnje), bodisi novonastalih duševnih motenj (zlasti depresija, demenca ter ostale organske duševne motnje in delirij). Skupna značilnost duševnih motenj v starosti je, da ne prizadenejo le bolnika, temveč posredno izrazito obremenjujejo celotno družino.

Izgube

Med izgubami, s katerimi se starejši pogosteje soočajo kot ostali, so: smrt partnerja, prijatelja, vrstnika, odhod otrok od doma, zmanjšanje telesnih sposobnosti, telesne bolezni, slabljenje sluha in vida, slabša gibljivost, spominske motnje, težave pri mišljenju, izguba veljave v domačem okolju, izguba zaupanja vase in izguba samospoštovanja, upokojitev, manjši dohodki, socialni umik, sprememba bivališča ali preselitev v dom starejših občanov (Vir: 5). Izgubam se ne moremo izogniti, lahko pa se nanje pripravimo. Kdor zna sprejeti izgube kot nekaj, kar sodi k življenju, bo lažje vzdržal tudi ob pomembnih življenjskih mejnikih. Klevišarjeva opisuje: “Kdor se uči izpuščati, postaja vedno bolj svoboden” (Vir: 6).

Avtonomnost in odvisnost od tuje pomoči

Odvisnost od tuje pomoči je posledica tako telesnih bolezni kot tudi duševnih motenj. Možnost morebitne odvisnosti je za večino starostnikov moreča, vendar jo sprejmejo kot del življenja. Lahko pa je tudi povod za samomor. Zavedati se moramo tudi, da so zlorabe starejših pogostejše, kadar so odvisni od pomoči drugih.

Najpogostejši duševni motnji, ki odločilno vplivata na zmožnost samostojnega življenja ali odvisnosti v starosti, sta depresija in demenca. Depresija je v starosti pogosto atipična, z manj izraženo žalostjo, zato se pogosteje spregleda, čeprav ni redko vzrok samomorom. Pogosteje pa depresivni starostniki navajajo številne telesne težave in pozabljivost. Na srečo lahko depresijo zelo uspešno zdravimo tudi v starosti.

Aleš Kogoj, Psihološke potrebe v starosti

Vir: Psihiatrična bolnišnica Begunje

Literatura

1. Smyer MA, Zarit SH, Qualls SH. Psychological intervention with the aging individual. In: Birren JE, Warner Schaie K eds. Handbook of the psychology of aging. San Diego: Academic Press, 1990: 375-404.
2. Finkel SI, Metler P, Wasson W, Berte K, Bailey N, Brauer D, Gandy J. Group therapy in the elderly. In: Chiu E, Ames D. Functional psychiatric disorders of the elderly. Cambridge: Cambridge University Press, 1994: 478-98.
3. Kostnapfel J. Nekatere psihološke kategorije posameznikov. Zdrav Vestn 1981; 50: 341-4.
4. Ramovš J. Kakovostna starost. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka in Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2003.
5. Ziherl S. Starostnik v stiski. In: Tekavčič-Grad O ed. Pomoč človeku v stiski. Ljubljana: Litterapicta, 1994: 125-30.
6. Klevišar M. Smrt kot spravni zaključek življenja. In: Hojnik-Zupanc I.
Dodajmo življenje letom. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije, 1997: 149-57.
7. Bennett DA, Wilson RS, Schneider JA et al. Education modifies the relation of AD pathology to level of cognitive function in older persons. Neurology 2003; 60: 1909-15.
8. Krajnc A. Izobraževanje in spominjanje v tretjem življenjskem obdobju. In: Kogoj A. Spomin. 3. psihogeriatrično srečanje; 2003, 13.-14. marec; Otočec. Ljubljana: Spominčica – Združenje za pomoč pri demenci, 2003: 111-23.
9. Grad OT, Kogoj A, Trontelj J. Elderly suicide in Slovenia. In: De Leo D. Suicide and euthanasia in older adults: a transcultural journey. Seattle: Hogrefe and Huber Publishers, 2001: 77-88.

Se soočate s težavami, ki so pogostejše v tretjem življenjskem obdobju? Posvetujte se na forumu >>


Sledite nam