O depresiji

arhiv

Depresija ali bolje depresivna motnja pomeni v prvi vrsti motnjo razpoloženja in čustvovanja, posledično pa privede tudi do spremembe izgleda, vedenja in mišljenja. Tvori jo…

Depresija ali bolje depresivna motnja pomeni v prvi vrsti motnjo razpoloženja in čustvovanja, posledično pa privede tudi do spremembe izgleda, vedenja in mišljenja.

Tvori jo cela paleta znakov in simptomov, od izrazito individualnih telesnih in psiholoških sprememb pa vse do sprememb posameznikove povezanosti z družbo. Simptome in znake depresivne motnje lahko razvrstimo v nekaj skupin, čeprav se med seboj prepletajo:

1. Biološki:

  • dnevno spreminjanje razpoloženja (slabše zjutraj);
  • motnje spanja (zlasti jutranja nespečnost), apetita in želje po spolnosti;
  • izguba volje in motivacije;
  • pomanjkanje energije in utrujenost;
  • nezmožnost uživanja; odsotnost ali pomemben upad hrepenenja, entuziazma oziroma življenjskega navdušenja.

2. Psihološki:

  • potrtost in tesnoba;
  • občutek notranje praznine;
  • občutek krivde, manjvrednosti in obup;
  • znižana toleranca, impulzivnost in agresivnost;
  • motnje koncentracije in spomina.

3. Družbeni:

  • izguba zanimanja za druge ljudi;
  • zmanjšana učinkovitost pri delu.

Seveda ni nujno, da bi se pri osebi z depresivno motnjo pojavili vsi navedeni znaki in simptomi. O depresivni motnji govorimo, ko se pojavi nekaj ključnih in več ostalih, ti pa morajo trajati vsaj dva tedna, da bi lahko govorili o depresiji kot motnji in ne kot začasnem oziroma prehodnem stanju. Oseba z depresivno motnjo to občuti kot hudo breme, breme pa obstaja tudi za njene najbližje. Depresivno motnjo občutijo partner, družina in drugi. Govorimo lahko tudi o bremenu bolezni kot posledici, ki jo občuti širše družbeno okolje. Zaradi utrujenosti, znižane samozavesti, neodločenosti in upada komunikativnosti se namreč zmanjša tudi učinkovitost na delovnem mestu.

O pogostosti depresije

Duševne motnje so mnogo bolj pogoste, kot si navadno predstavljamo. Depresivna motnja je najpogostejša med njimi. Čeprav govorimo o dejavnikih tveganja za razvoj depresivne motnje in o skupinah ljudi, kjer je depresivna motnja pogostejša (npr. ženske, osebe s telesnimi obolenji), velja, da za depresivno motnjo lahko zboli večina ljudi, tako starejši kot mlajši, tako ženske kot moški. Za depresivno motnjo bo vsaj enkrat v svojem življenju zbolela vsaj šestina prebivalcev, ta trenutek pa je depresiven vsak dvajseti med nami. Ker je pogostost depresije kot najpogostejše duševne motnje med vsemi boleznimi v najbolj strmem porastu, se bo ekonomsko breme zaradi depresije v prihodnosti še povečevalo.

Preberite Zgodbo o depresiji v priloženi PRILOGI

Vir: Inštitut za varovanje zdravja

Obiščite spletni forum in povprašajte za strokovni nasvet v primeru osebnih stisk in težav v odnosih na >>


Sledite nam