fbpx

Želijo povedati, naj se ženske nehamo pritoževati

arhiv

Patrizia Romito, profesorica socialne psihologije »Večina žensk zapusti nasilnega fanta, zaročenca ali moža,« odkrije pozitivnejšo plat žalostne resnice nasilja Patrizia Romito. Je pa zato druga…

Patrizia Romito, profesorica socialne psihologije

»Večina žensk zapusti nasilnega fanta, zaročenca ali moža,« odkrije pozitivnejšo plat žalostne resnice nasilja Patrizia Romito. Je pa zato druga plat, plat tistih, ki tega ne zmorejo, toliko bolj kruta, opaža mednarodno priznana avtorica in profesorica socialne psihologije na Univerzi v Trstu. V zahodnem svetu tudi še velja, da so umorjene ženske najpogosteje žrtve (nekdanjih) partnerjev. Patrizia Romito se ukvarja z nasiljem nad ženskami ter otroki in poudarja, da je naša družba razvila več strategij, kako si pokriti oči in ušesa, da v nas ne bi zdrsnila resnica. O izkušnjah žrtev in posledicah nasilja na njihovo zdravje ter o vlogi in delovanju institucij v primerih nasilja je predavala na filozofski fakulteti v Ljubljani.

Danes o nasilju govorimo, pa vendarle trdite, da pozna današnja družba mnogo strategij prikrivanja nasilja.

Če zares pogledamo, kaj se dogaja ženskam oziroma kaj moški počnejo ženskam – bolje je biti natančen pri ubesedovanju – lahko ugotovimo, da je nasilja preveč in ga je težko sprejeti. Poseg v nasilje pa zahteva spremembe patriarhalnih pravil, ki so mogoče le, če se družba resno zavzame zanje. Vendar ni veliko ljudi, ki bi si to želeli in bi se aktivno vključili v projekt. Imamo pa aktivne strategije, s katerimi se skrbi, da nasilja ne bi videli. Denimo, nasilje se poimenuje z drugimi izrazi, krivi se ženske in otroke, ki govorijo o nasilju, ali pa se ga pripisuje drugim. Ne vem, kako je v Sloveniji, a v Italiji in Franciji v medijih pišejo, kot da so nasilneži le tujci, migranti, Arabci, Romi, lokalni moški pa ne. Ta strategija namiguje, da nasilje ni naša težava, češ da smo mi demokratični, napredni, odprtega duha, ampak da se dogaja v drugih, tujih državah, daleč stran od nas.

V 80 odstotkih umorov žensk je bil storilec njihov (nekdanji) partner, pravi statistika. Tako je povsod v zahodnem svetu.

Kaj statistika sporoča ženskam, ki so v razmerju z nasilnežem? Je nevarno oditi?

Res je, okoli 80 odstotkov umorjenih žensk je ubil nekdanji nasilni partner, ki so ga zapustile ali poskušale zapustiti. To pa še ne pomeni, da bo tudi 80 odstotkov nasilnih moških, ki jih partnerice poskušajo zapustiti, te ubilo. Še vedno so takšni, ki ubijejo svoje nekdanje partnerice, v skrajni manjšini, je pa res, da so v večini povzročiteljev umorov. Ženske ne smejo biti prestrašene, vsekakor pa jih morajo varovati policija in zakoni, kar se ne zgodi vedno. Policija se navadno odzove, ko se nekaj že zgodi, redko in težko to stori prej. Moškemu se sicer lahko prepove približevanje ženski, ki jo ogroža, a včasih to ni dovolj. Težava je kulturna in zahteva družbeno spremembo.

Poznam tudi več primerov žensk iz Trsta, ki jim je v visoki starosti, denimo pri šestdesetih, sedemdesetih, uspelo zapustiti nasilnega moža. Bodisi so šele pri teh letih ugotovile, da obstajajo centri, ki jim lahko pomagajo, bodisi so imele dovolj in so odšle. Par, ki je živel na deželi na jugu Italije, se je kasneje pridružil enemu od svojih otrok na severu. Sosedi so slišali, da se nekaj dogaja, in poklicali policijo. Na klic se je odzvala policistka in trpinčeni gospe povedala, da je v bližini varna hiša, kamor se lahko zateče. Dva dneva kasneje je ženska res odšla. Včasih so potrebna leta, včasih je dovolj le ena priložnost.

Včasih so možje, ko jih partnerica zapusti, namreč nasilni do otrok, ki jih imajo z njo.

To je dejstvo, a je težko prepričati socialne službe, da bi ga videle. Ko ženska zapusti nasilnega moškega, jo del socialnih služb podpre, ker vidi, da je zanjo in otroke zelo nevarno ostati. A po ločitvi drugi del socialnih služb in sodišče prisilijo ženske, da se z moškim srečujejo, ker naj bi otroci imeli pravico do stika z očetom. Gre za grozno kontradikcijo. Ženske povsod po svetu so prisiljene pustiti svoje otroke pri moškem, ki so ga doživele kot nasilnega in nevarnega za potomce, ker jih v to silijo sodišča.

Intervju je v celoti dostopen v prilogi Ona ali na spletni povezavi >>

Obiščite forum in preberite izpovedi žensk z izkušnjo nasilja in zgodbe otrok, ki so z njimi šli po tej poti na >>


Sledite nam