fbpx

Dvig kulture kakovosti ključen za napredek slovenskega zdravstva

arhiv

Ministrstvo za zdravje pripravlja strategijo na področju kakovosti in varnosti v zdravstvu. Doseganje večje kakovosti in varnosti v zdravstvu je eno od prioritetnih področij v…

Ministrstvo za zdravje pripravlja strategijo na področju kakovosti in varnosti v zdravstvu. Doseganje večje kakovosti in varnosti v zdravstvu je eno od prioritetnih področij v tem trenutku, pravi minister za zdravje Dorjan Marušič. Želi si, da bi dokument čim prej poslali v javno razpravo. Minister je prepričan, da je dvig kulture kakovosti zdravstvenih izvajalcev bistven za “premik” na področju kakovosti in varnosti.

Dokument je zastavljen na štirih strateških ciljih: razvoj sistematičnega vodenja kakovosti in varnosti, razvoj kulture kakovosti in varnosti, razvoj sistema izobraževanja in usposabljanja za kakovost in varnost ter razvoj sistemov izboljšanja učinkovitosti kliničnega dela, je minuli teden ob predstavitvi osnutka strategije strokovni javnosti pojasnila Biserka Simčič z ministrstva za zdravje.

Glavni izzivi zdravstvenega sistema so staranje prebivalstva, razvoj tehnologij in dani kadrovski resursi, in to bo treba vpet v razpoložljiva finančna sredstva. Treba bo postaviti prioritete, pravi minister Marušič.

Strategija naj bi v prihodnjih letih prinesla izboljševanje zdravstvene prakse in večjo varnost bolnikov, zagotoviti želijo sistem, v katerem se bodo dobre prakse širile tudi na druge izvajalce, je pojasnila Simčičeva.

Varnost je pravica bolnikov do varovanja pred nepotrebnimi škodljivimi posledicami in nepotrebnimi tveganji, povezanimi z zdravstvenim varstvom. Sistem kakovosti in varnosti pa naj bi bil sistem odgovornosti in povezovanja vseh izvajalcev. S tem lahko ugled izvajalcev le rase, Simčičeva pojasnjuje, zakaj bi tak sistem bil v interesu vsakega zdravstvenega delavca.

Joseph Figueras, mednarodni strokovnjak za zdravstvo ter direktor Evropskega observatorija za spremljanje zdravstvenih sistemov in politik, ki vodi Center WHO za zdravstvene politike v Bruslju, je na predstavitvi strategije poudaril, da so zdravstveni delavci ključ za doseganje kakovosti in varnosti v zdravstvu.

Kot primer je izpostavil medicinske sestre: izkušnje kažejo, da dobro izšolane in zadovoljne medicinske sestre pomenijo manj smrtnih primerov in boljše kazalnike kakovosti, je pojasnil. Na vprašanje, kako hitro lahko po njegovih izkušnjah poteka vpeljevanje sistematičnega zasledovanja kakovosti in varnosti, Figueras odgovarja, da je vse odvisno prav od tega, kako bodo zdravstveni delavci idejo sprejeli.

“Vse je odvisno od tega, kako bodo zdravstveni delavci to sprejeli – kot grožnjo oz. breme ali kot priložnost. Zelo pomembno je, da razumejo, da taka strategija ne pomeni kritiko njihovega dosedanjega dela, temveč priložnost, da postanejo še boljši. Ključ uspeha podobnih strategij v drugih državah je bil varovanje tistih, ki spregovorijo o težavah in napakah ter iskanje pozitivih spodbud za zdravstveno osebje,” je pojasnil.

Predstavniki slovenskih bolnišnic, zdravstvenih domov in drugih inštitucij, ki delujejo v zdravstvu, so ob predstavitvi strategije izpostavili različna vprašanja. Jelka Zaletel Vrtovec iz UKC Ljubljana je poudarila pomen razvoja kulture varnosti in kakovosti. To je po njenem prepričanju prvi korak do uspeha take strategije.

Tudi drugi govorci so se strinjali, da je slovensko zdravstvo na “prelomnici” kar se tiče kakovosti in varnosti. Sodelujoči so ugotavljali, da pravzaprav vsi, ki delajo v zdravstvenem sistemu, čutijo potrebo po ureditvi tega področja.

Strokovnjak za kakovost v zdravstvu Andrej Robida pa je opozoril na “kulturo strahu”, ki vlada med zdravstvenimi delavci pri nas. “Ker se dogaja, kar se dogaja – v medijih, v zbornici, vedno bolj prakticiramo defenzivno medicino. Treba bo priti do tega, da ne bo več obtoževanja,” je opozoril.

Direktor direktorata za zdravstveno varstvo Janez Remškar pa je opozoril na dejstvo, da zakonodaja kriminalizira zdravniške napake. Izpostavil je nujnost dekriminalizacije strokovne napake v zdravstvu – da se razloči med malomarnostjo in strokovno napako, saj bodo le tako delavci pripravljeni poročati o napakah.

Da je treba razmišljanje o kakovosti in varnosti vpeljati že v dodiplomsko izobraževanje zdravstvenih delavcev, pa je opozorila Helena Meden Vrtovec z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Strokovna skupina na ministrstvu za zdravje, ki pripravlja osnutek strategije, je v besedilo med drugim vključila 70 različnih kazalnikov za spremljanje kakovosti in varnosti. Minister Marušič je ob tem napovedal, da želijo te kazalnike čim prej vključiti v sistem financiranja zdravstva.

Vir: Sta


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?