fbpx

Vnetje jeter sprožijo najpogosteje virusi

arhiv

19. maj – svetovni dan hepatitisa Hepatitis je vnetje jeter. To obolenje lahko sprožijo virusi, zdravila, alkohol in presnovne bolezni. Najpogostejši povzročitelji so virusi. Poznamo…

19. maj – svetovni dan hepatitisa

Hepatitis je vnetje jeter. To obolenje lahko sprožijo virusi, zdravila, alkohol in presnovne bolezni. Najpogostejši povzročitelji so virusi. Poznamo vsaj sedem virusov hepatitisa, a najbolj razširjeni so hepatitisi A, B in C. Proti hepatitisu A in B se lahko zaščitimo s preventivnim cepljenjem, proti drugim virusnim hepatitisom pa za zdaj cepivo še ne obstaja. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so ob svetovnem dnevu boja proti hepatitisu, 19. maju, opozorili na možne posledice akutnega virusnega hepatitisa, zlasti na kronični hepatitis, cirozo jeter in rak jeter. V tednu od 19. do 25. maja bo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje cena cepljenja za posamezni odmerek kombiniranega cepiva proti hepatitisu A in B nižja in bo namesto 52 evrov znašala 40 evrov.

»Proti hepatitisu A in hepatitisu B se lahko preventivno cepimo proti vsakemu posebej, a na voljo imamo tudi kombinirano cepivo, s katerim se zaščitimo proti obema virusoma hkrati. Zaščita po do sedaj znanih podatkih traja več kot 20 let, potrebni so trije odmerki cepiva v šestih mesecih. V primeru, da je potrebna hitra zaščita, časa pa je manj kot mesec, so potrebni trije odmerki v treh tednih, četrti odmerek pa čez eno leto,« je povedala dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. V svetu je s hepatitisom okužen vsak dvanajsti prebivalec. Po ocenah epidemiologov je v državah EU okuženih kar 6,2 milijona ljudi, a odkrita naj bi bila manj kot četrtina okuženih. »Vse potnike, ki se odpravljajo na svetovno nogometno prvenstvo v Južnoafriško republiko, opozarjamo, da je na tem območju visoka pojavnost hepatitisov A, B in C. Zato vsem, ki potujejo v Južnoafriško republiko, priporočamo cepljenje proti hepatitisu A in B. Svetujemo tudi, da ljudje nimajo tveganih spolnih odnosov, saj se lahko sicer izpostavijo možnosti okužbe s hepatitisom B in C ter okužbi s HIV. V Južnoafriški republiki je kar 18 odstotkov ali skoraj 6 milijonov ljudi okuženih s HIV, približno 15 odstotkov pa s kroničnim hepatitisom B,« je še poudarila dr. Alenka Trop Skaza.

V Sloveniji je cepljenje proti hepatitisu B obvezno za vse otroke v starosti od 5 do 6 let. Ker je virus prisoten povsod po svetu, prenaša pa se predvsem s spolnimi odnosi in krvjo, upoštevamo sodobno načelo, da bi naj bila cepljena vsa populacija in ne le tisti, ki potujejo v dežele, kjer je bolezen razširjena. Nosilec virusa hepatitisa B je po ocenah strokovnjakov skoraj vsak stoti Slovenec, vendar ne zaznava nobenih težav. Tako verjetno v Sloveniji živi približno dvajset tisoč kroničnih nosilcev virusa, med katerimi je veliko kroničnih jetrnih bolnikov. Verjetnost za raka na jetrih pri kronično okuženih z virusom hepatitisa B je desetkrat večja, kot je tveganje za nastanek pljučnega raka pri kadilcih. Kronični bolniki lahko v nekaj letih zbolijo za jetrno cirozo ali jetrnim rakom.

Vir: Zavodu za zdravstveno varstvo Celje

Premišljujete, da bi se cepili? Posvetujte se na spletnem forumu: Cepljenja na >>


Sledite nam