fbpx

Jod v prehrani in tveganja čezmernega vnosa

arhiv

Jod s kemijsko oznako »I« je esencialni element za sesalce, saj je nujno potreben za sintezo ščitničnih hormonov. Edina vira naravno prisotnega joda sta za…

Jod s kemijsko oznako »I« je esencialni element za sesalce, saj je nujno potreben za sintezo ščitničnih hormonov. Edina vira naravno prisotnega joda sta za ljudi pitna voda in hrana. Jod v hrani nastopa v mineralni obliki jodidov in/ali jodatov. Ker se z zemeljske površine spira v morje, se največ joda naravno akumulira v morskih organizmih (morskih algah, školjkah, ribah). Zaradi procesov izpiranja z zemeljske površine so nekatera predvsem gorska področja zelo osiromašena z njim. Manjše, skoraj zanemarljive količine ga vsrkajo vase rastline, ki pa se akumulirajo v mleku in drobovini živali, ki se hranijo z njimi. Zato so med viri joda tudi mleko in mlečni proizvodi in drobovina govedi. V Sloveniji glavni vir joda predstavlja z njim obogatena jedilna sol.

Posledice prenizkega vnosa joda za ljudi so znane, od pojava golše pri odraslih do retardiranega razvoja novorojenckov in malih otrok. Zato nekatere države, med njimi tudi Slovenija, prenizko vsebnost joda v prehrani svojih prebivalcev zvišujejo z obogatitvijo nekaterih osnovnih živil, npr. jedilne soli (Slovenija, Nemcija, Avstrija, Švica), kot najbolj primerne, sicer pa tudi kruh (Nizozemska) ali sladkor. Vsebnost joda v jedilni soli, ki se trži v Sloveniji, je 25mg KI/kg soli oz. med 20 in 30mg KI/kg soli.

Do čezmernega vnosa joda lahko pride ob uživanju večjih količin (rjavih) morskih alg, morskih rib, jodirane vode, z jodom obogatenih živil in jod vsebujocih prehranskih dopolnil. Prehranska dopolnila, ki vsebujejo rjave morske alge v suhi obliki, gojene v rastlinskih morskih kulturah vzhodnih držav Kitajske, Japonske, Filipinov, Severne in Južne Koreje, vsebujejo visoke koncentracije joda. Uživanje teh v suhi obliki lahko vodi v tvegan čezmeren vnos joda, sploh pri populaciji, ki živi na predelih, kjer je endemično pomanjkanje joda. Čezmeren vnos je mogoč tudi prek uživanja določenih zdravil, ki vsebujejo tudi jod.

Škodljivi učinki čezmernega vnosa joda se kažejo v motnjah aktivnosti šcitnične žleze, ki se odrazijo ali kot zmanjšano delovanje ščitnice-hipotiroza (z golšo ali brez) ali kot zvečano delovanje ščitnice-hipertiroza. Posledice so odvisne od trenutnega statusa preskrbljenosti z jodom in s stanjem obolenja ščitnice, če ta obstaja, pri posamezniku. Drugi možni učinki so še preobčutljivost ali celo zastrupitev pri visokih količinah zaužitega joda. Zmerno preseganje vnosa joda vodi v začasno povečanje zalog ščitničnih hormonov. Preskrbljenost matere z jodom določa preskrbo zarodka, zato se čezmeren vnos joda med nosečnostjo kaže tudi pri zarodku. Težave lahko v nekaj mesecih spontano izginejo ob pravilni prehrani doječe matere in novorojenčka.

Vir: Inštitut za varovanje zdravja

Ali vas zanima kako kombinirati živila glede na posebne prehranske zahteve, dietno prehrano in zdravilne vplive? Kliknite na >>


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?