fbpx

Vodna kreša proti plešavosti

arhiv

Vodna kreša (Nasturtium officinale), ki ji pravijo tudi draguša, divji hren, drezga, bobovec ali vodni česen, vsebuje več vitamina C kot pomaranče, več kalcija kot…

Vodna kreša (Nasturtium officinale), ki ji pravijo tudi draguša, divji hren, drezga, bobovec ali vodni česen, vsebuje več vitamina C kot pomaranče, več kalcija kot mleko, več železa kot špinača in več folne kisline kot banane … Srednjeveški filozof Francis Bacon je ženskam srednjih let dal namig, da z vodno krešo lahko obudijo mladostnost in se znova razcvetijo.

Potoki in studenci so njen pravi naslov

Vodna kreša je nenavadna rastlina, ki se košati v počasi tekoči vodi. Na njeno navezanost na vodo kažejo tudi nekatera njena ljudska poimenovanja, kot so potočarka, rečnik, studenčnica ali vodni dihalnik. Ta trajna zelika si išče najčistejših voda, kjer cvete vse poletje. Raste ob potokih, studencih in vodnih jarkih. Prepoznali jo bomo po značilnih, močno razraslih, prepletenih koreninah in pernatih temno zelenih listih, ki so nekoliko nakodrani. Ima tudi značilen nekoliko ostrejši vonj. Nabiramo jo od aprila do septembra, vendar le v majhnih količinah, saj uporabljamo le svežo in je nikoli ne sušimo. Uživamo samo surovo, navadno v solati ali pa iz nje iztisnemo sok. Pri nabiranju bodimo previdni, da ne izpulimo cele rastline iz vode. Liste in poganjke raje odrežimo z nožem. Pazimo, da rastlino nabiramo v čisti vodi, pred pripravo pa jo vedno dobro operimo. Listi so prijetnega, pikantno pekočega okusa in kot nalašč za spomladanske razkuževalne, čistilne in poživljajoče solate. Kar se zdravilnosti in okusnosti tiče, se brez dvoma lahko kosa s samim regratom.

Vir: Gorenjski Glas

Obiščite spletni forum: Vrtičkarstvo in zelišča, kjer potekajo pogovori o darovih narave na >>


Sorodne vsebine

Sledite nam