Artičoka – Cynara Scolymus L.

Dom, Dom & prosti čas

Cynara Scolymus L. je ena najstarejših gojenih rastlin, ki jih poznamo. Že antični Grki in Rimljani so poznali artičoko. V času največjega razcveta in moči…

Cynara Scolymus L. je ena najstarejših gojenih rastlin, ki jih poznamo.

Že antični Grki in Rimljani so poznali artičoko. V času največjega razcveta in moči so jo gojili kot zelenjavo in kot okrasno rastlino. Pripravljali so jo kuhano ali surovo. Nato so pozabili nanjo in šele v prejšnjem stoletju so odkrili njeno zdravilno moč pri obolenjih jeter in žolča.

Artičoka je bodeči neži podobna rastlina, ki zraste do 120 cm visoko. S srebrnosivimi listi in barvitimi cvetovi vijoličaste barve bi prej sodila v cvetlično gredo kot v zelenjavni vrt. Je večletnica, čeprav vrtnarji priporočajo sajenje vsaki dve leti. Vzgojimo jo lahko s semenom ali z ukoreninjenjem stranskih poganjkov. Če hočemo dobiti lep mesnat “plod”, pravzaprav artičokin cvet, oziroma popek, moramo vse stranske cvetove odstraniti. Rastlina ne sme cveteti. Preden se razprejo luskasti listi na cvetu, je čas za obiranje. Pri nas jo gojimo na Primorskem, saj je občutljiva na mraz. Za rast potrebuje rodovitna tla, v sušnih obdobjih jo je treba zalivati.

ZDRAVJE V LISTIH IN KORENINI

Rastlina ima poseben vonj in močan grenak okus. Poznamo veliko vrst artičok. Razlikujejo se po velikosti, obliki in barvi plodov in po bodicah na luskastih listih. Gurmani prisegajo na vrste, ki nimajo bodic. Plodovi morajo biti mladi, sveži in čvrsti. V nekaterih deželah jo imajo za afrodiziak.

Cvet, ki ga uživamo nima posebne zdravilne moči. Zdravilne učinke imajo predvsem listi in gomoljasta korenina. Liste nabiramo malo pred cvetenjem. V listih so grenčine, ki povečajo izločanje žlez slinavk, v želodcu pa solne kisline in pepsina. Grenčine povečajo izrabo hrane in pospešijo prebavo.

Farmakološko delovanje so odkrili predvsem v posušenih artičokinih listih. Posušeni listi vsebujejo različne sestavine, med katerimi sta najpomembnejša cinarin in skolimozid. Cinarin znižuje sintezo holesterola v jetrih in deluje kot močan antioksidant. Zmanjšuje oksidacijo lipoproteinov, ki so udeleženi pri nastanku aterosklerotičnih sprememb.

Pri kliničnih raziskavah so ugotovili, da skolimozid vpliva na večje izločanje žolča, in s tem na večje izločanje holesterola in pospešeno delovanje prebavnih organov. Ima antidispeptični učinek pri različnih prebavnih motnjah ter uravnava nastanek lipidov. Znižuje količino celotnega holesterola in trigliceridov v krvi.

HOLERETIKI IN HOLEKINETIKI

Učinkovine, ki povečajo nastanek in odtekanje žolča, imenujemo holeretiki. Holekinetiki pa so snovi, ki povzročajo krčenje žolčnika in žolčnih poti.

Zaradi pospešenega odtekanja žolča in pogostejših krčenj žolčnika preprečujejo nastanek žolčnih kamnov. Holeretično deluje cela vrsta rastlin. Med njimi tudi artičoka.

Artičoka je zaradi svojih lastnosti vsestransko uporabna. Stranski učinki so neznatni.

KAKO JO UŽIVAMO?

Običajno jemo kuhane plodove oziroma cvetove. Mediteranska kuhinja pozna veliko različnih jedi prefinjenega okusa prav iz artičoke. Lahko jo tudi mariniramo.

Neda Milkovič, univ. dipl. inž. živ. tehn.  

Zdrava prehrana


Sledite nam