Dojenje – najboljša popotnica otroku v življenju

Dojenje – najboljša popotnica otroku v življenju

Dojenje je čudovito dogajanje med materjo in otrokom. Je naravno nadaljevanje dolgotrajnega procesa, ki se začne s spočetjem, nadaljuje z nosečnostjo in porodom, dokler ne “pristane” novorojenček v toplem materinem naročju ob prsih, ki samo zanj pripravljajo najboljšo možno hranilo.

Slednje so potrdile številne raziskave, saj materino mleko vsebuje vse hranilne in druge, za otrokovo zdravje, rast in razvoj potrebne snovi v ravno pravem razmerju. Umetno, v laboratorijih proizvedeno mleko, se po teh lastnostih ne more niti približati tej enkratni tekočini, ki bi jo lahko z vsemi biološkimi sestavinami, ki jih vsebuje (protitelesca, encimi, bele krvničke), označili kot “živo”.

Telesne prednosti

Prva tekočina, ki jo novorojenček dobi iz materinih prsi, pravzaprav še ni pravo mleko, temveč rumenkasto mlezivo (kolostrum), ki ga je zelo malo, je pa izredno bogato z beljakovinami in protitelesci. Zaradi slednjega ga nekateri imenujejo tudi “prvo otrokovo cepivo”, saj je, dokler je otrok dojen, zaščiten pred mnogimi okužbami. Za približno polovico novorojenčkove odpornosti ima zasluge ravno mlezivo, ki ima tudi odvajalni učinek in pomaga k lažjemu izločanju prvega otrokovega blata. S tem se zmanjša tudi možnost zlatenice. Ker se zaradi odvajalnega učinka kolostruma poveča novorojenčkov apetit, s pogostejšim sesanjem spodbuja nastanek “pravega” materinega mleka.

Kolostrum se postopoma spremeni v “zrelo” materino mleko približno v desetih do štirinajstih dneh po porodu. Je najboljša in pravzaprav edina potrebna hrana ter tekočina približno do polovice otrokovega prvega leta. Materino mleko je edinstveno prilagojeno potrebam njenega otroka, saj sestava mleka ni niti pri dveh materah povsem enaka – celo sestava mleka ene matere se spreminja glede na starost otroka, iz dneva v dan ter v različnih delih dneva. Celo v času enega dojenja se mleko spreminja: v začetku podoja je manj kalorično, tako da se otrok odžeja, kasneje pa priteče bolj mastno mleko, ki otroka tudi nasiti. Mleko matere nedonošenčka ima večjo vsebnost določenih snovi, ki zadovoljujejo njegove posebne potrebe.

Sestava mleka je pri različnih sesalcih različna. V materinem mleku je manj maščob in beljakovin kot v kravjem mleku. Te so tudi po sestavi bolj prilagojene potrebam človeka. Za človeškega “mladička”, ki v primerjavi npr. s teličkom v prvem letu izredno malo zraste v telesnem smislu, je to obdobje izrednega pomena za razvoj zapletenih živčnih struktur, zlasti možganskih. Zato je v materinem mleku več sladkorja laktoze in posebnih maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na razvoj finih živčnih struktur. Po mnenju nekaterih avtorjev naj bi bil to tudi razlog za nekoliko višji inteligenčni količnik otrok, ki so bili dojeni.

Materino mleko ima zelo kompleksen pozitiven vpliv na zdravje dojenčka. Je izredno lahko prebavljivo, ne povzroča zaprtja, dojenčki imajo manj trebušnih krčev. Z materinim mlekom dobi otrok tudi protitelesca, ki ga varujejo pred boleznimi, ki jih je prebolela mati. Varovalni učinek ima tudi proti okužbam, zlasti pred vnetjem ušes, driskami, okužbami prebavil ter boleznimi dihalnih poti. Pri dojenih otrocih je tudi manjša možnost, da bodo zboleli za meningitisom, otroškim diabetesom in še mnogimi drugimi boleznimi. Dojenje podaljša dobo naravne imunosti pred mumpsom, ošpicami, otroško paralizo. Dojeni otroci so bolj odporni proti boleznim tudi kasneje, v obdobju otroštva in celo v odrasli dobi. Ljudje, ki so bili nekoč dojeni, imajo med drugim manj rakastih obolenj, normalnejšo vrednost holesterola in manj bolezenske debelosti.

Nič nenavadnega ni, da v družini zbolijo vsi, razen dojenčka, ki že preko matere dobi protitelesca. Tudi v primeru bolezni se lahko le-ta pojavi v milejši obliki. Dojenje prepreči dehidracijo in olajša ter pospeši otrokovo ozdravitev.

Dojenje je tudi najboljša zaščita pred alergijami tako v otroštvu kot v odraslosti. Pravilo narave je, da dojenčki nikoli niso preobčutljivi na svojo naravno hrano, se pravi, da niso alergični na mleko svoje matere. Pri dojenih otrocih se lahko pojavijo težave, če mati vnese v telo kakšno snov, na katero je otrok občutljiv in pride v stik z njo preko mleka. Vendar se stanje izboljša, če mati opusti uživanje tovrstne snovi.

035B6AF6-4A7C-11E1-B445-B46665B94067

Samo dejanje aktivnega sesanja v primerjavi s pasivnim požiranjem po steklenički, spodbuja pravilen razvoj čeljusti, ustnih mišic in ličnih kosti, kar posledično zelo ugodno vpliva na razvoj otrokovega govora.

Ker mati prestavlja dojenčka z ene dojke na drugo, to ugodno vpliva na otrokovo koordinacijo gibov.

Nekatere raziskave kažejo tudi povezanost med dojenjem in manjšim odstotkom primerov sindroma nenadne nepričakovane smrti dojenčkov.

V poletnem času smo bili priča senzacionalističnemu poročanju medijev o številnih škodljivih snoveh, ki naj bi jih vsebovalo materino mleko. Res je, da prehajajo vanj poleg številnih koristnih tudi škodljive snovi, ki jih je zaužila mati, vendar resni raziskovalci do danes še niso odkrili nevarnosti za otroka, ki je hranjen z materinim mlekom, celo v primerih, ko je šlo za resno kontaminacijo živine, katere meso so uživale doječe matere. Seveda je koristno, da se mati izogiba strupom iz okolja in da jé hrano, ki je pridelana na čimbolj zdrav način. Koncentracijo kemikalij v prehrani lahko mati zmanjša tudi tako, da jé manjše količine mesa oz. da obreže vso maščobo, saj je le-ta zbirno mesto, kjer se odlagajo škodljive snovi. Z uporabo umetnega mleka se samo domnevno izognemo nekaterim škodljivim snovem, vendar hkrati zavržemo celo vrsto neprecenljivih pozitivnih plati dojenja.

Čustvene prednosti

Ob številnih telesnih prednostih dojenja na otrokovo zdravje in razvoj, včasih zapostavimo izredno pomembno čustveno področje, kjer je dojenje prav tako izjemnega pomena. Dojenje je nevidna popkovina, ki po rojstvu znova poveže mater in otroka. Nekateri strokovnjaki v šali imenujejo naročje doječe matere “maternica z razgledom”. Novorojenček, ki je bil s porodom nenadoma potisnjen iz sveta mehkobe, toplote, varnosti, teme, pridušenih in ritmičnih zvokov, kjer je bilo za vse v vsakem trenutku poskrbljeno, v svet močnih dražljajev, hrupa, svetlobe, direktnih dotikov – najde v materinem naročju spet tisti prvinski občutek varnosti, mehkobe in toplote ter najtesnejše povezanosti z osebo, s katero sta bila eno že devet mesecev pred rojstvom.

Zato ni naključje, da dojeni otroci manj jokajo. Dejstvo, da mati stisne lačnega dojenčka v toplo naročje, kjer je vse vedno takoj pri roki, čisto, v idealnih razmerjih in ravno pravšnje temperature, pomirjujoče vpliva nanj. Ni mu treba namreč v joku čakati, kdaj bo mati zmešala umetno mleko in ga segrela ali ohladila na primerno temperaturo. Sesanje pri prsih je tudi sicer najprijetnejša tolažba, kadar je otrok siten, preutrujen ali bolan.

S tem, ko otrok pije materino mleko, se je dotika, jo posluša, gleda in vonja, jo ima možnost spoznavati preko vseh čutil. Ravno ta tesen stik med otrokom in materjo, ki daje še nekaj časa po rojstvu obema občutek, da sta še vedno eno, je nujen, da otrok razvije temeljni občutek zaupanja do sveta, ki ga bo v kasnejših razvojnih obdobjih spodbudil, da se bo podajal iz materinega naročja raziskovat širše okolje.

Poiščite zdrave in okusne recepte iz izdelkov Bio zone, ki jih pripravlja Alenka Košir.

Vsebino omogoča Mercator.