fbpx

DOJENJE

Zdravje in bolezni, Žensko zdravje

Ni slučajno, da otrokovo prvo leto življenja imenujemo ravno obdobje dojenčka. Dojenje je namreč izredno kompleksen proces, ki predstavlja pomemben vir otrokovega telesnega in duševnega…

Ni slučajno, da otrokovo prvo leto življenja imenujemo ravno obdobje dojenčka. Dojenje je namreč izredno kompleksen proces, ki predstavlja pomemben vir otrokovega telesnega in duševnega razvoja.

 

Po nekaj desetletjih manjše popularnosti se na naše veliko veselje dojenje spet vrača v mlade družine.

 

Glede na to, da je dojenje edini naravni način novorojenčkovega prehranjevanja, ki ima nepregledno množico ugodnih vplivov tako na dojencka kot na mater, in ker vemo, da je po raziskavah več kot 95 % mater fizično sposobnih polno dojiti (brez drugih dodatkov)svojega dojenčka prvo polovico njegovega leta, se seveda vsi, ki se ukvarjamo z dojenjem ali zdravjem, močno trudimo, da bi starše navdušili nad tem enkratnim in izredno kompleksnim procesom. In če ima mati le kanček želje, da bi dojila, smo se pripravljeni zelo potruditi, da bi ji to tudi uspelo.

 

Ob tem pa bi rada izrecno poudarila, da se zavedamo, da vsaka mati, tudi tista, ki iz kakršnegakoli razloga ne more ali noče dojiti, želi le najboljše svojemu otroku. Slednje mu lahko, morda z malo večjo mero zavedanja, v veliki meri omogoči tudi, če ga hrani z umetnim mlekom.

 

Prednosti dojenja za otroka

 

Materino mleko je brez dvoma najbolj prilagojena hrana in pijača za cloveškega mladička, saj vsebuje prav vse hranilne snovi, ki so potrebne za dojenčkov razvoj, v ravno pravih razmerjih. Bogato je tudi s številnimi protitelesci, zaradi česar dojeni otroci redkeje zbolijo in so tudi manj dovzetni za alergije. Raziskovalci so odkrili pozitivne vplive dojenja na zdravje tudi pri večjih otrocih in celo odraslih, ki so bili nekoč dojeni.

 

Dojenje je mnogo več kot le hrana. Izredno pomembna je tudi čustvena vez med otrokom in materjo, ki daje obema občutek, da sta še vedno eno. Zaradi slednjega se dojenček počuti varnega, kar je tudi temelj njegovega osnovnega zaupanja do sveta v nadaljnjem življenju.

 

Prednosti dojenja za mater

 

Dojenčkovo sesanje vpliva na krčenje maternice, zaradi česar se le-ta po porodu prej vrne v prvotno stanje. Tudi nevarnost hudih poporodnih krvavitev je pri doječih materah precej nižja. Z dojenjem materino telo porabi tudi precej kalorij, kar ji omogoča, da hitreje in na prijetnejši način izgubi morebitne odvečne kilograme, ki so se nabrali med nosečnostjo. Strokovnjaki poročajo tudi o dolgoročnih pozitivnih vplivih dojenja na ženske. Manjša je verjetnost, da bodo zbolele za rakom dojke, rodil ali za osteoporozo.

 

Doječe matere so mnogokrat tudi bolj umirjene in spočite, saj med hranjenjem dojenčka počivajo, poleg tega pa na njihovo počutje ugodno vplivajo hormoni, ki se ob tem sprošcajo. Tesna povezanost med materjo in otrokom, ki se oblikuje med dojenjem, vpliva tudi na večjo občutljivost matere pri zaznavanju otrokovih potreb.

 

PRIPRAVA NA DOJENJE MED NOSECNOSTJO

 

Bodoče matere pogosto sprašujejo, kaj lahko v prid dojenju naredijo že med nosečnostjo. V telesnem smislu lahko pravzaprav naredijo zelo malo, saj telo že celo nosečnost skrbi za pripravo dojk na dojenje.

 

Zelo koristno pa je, da se ženske v tem času informirajo o dojenju ter si poskušajo najti krog ljudi, ki jo bodo tudi po porodu spodbujali in ji pomagali z nasveti. Najbolje je, če so to ženske, ki so tudi same dojile in imajo z dojenjem pozitivne izkušnje – to je lahko mama, katera od sorodnic, prijateljic, medicinska sestra, zdravnica ali svetovalka za dojenje.

 

Dobro je, če ženska že med nosečnostjo preveri, ali nima morda udrtih ali ploskih bradavic. Marsikateri dojenček ima lahko namreč zaradi tega težave s sesanjem.

 

Kot preizkus lahko ženska položi palec na vrhnji del in kazalec na spodnji del bradavičnega kolobarja, pri cemer prsta nežno stisne. Bradavica naj bi ostala pokončna oz. izbočena. Če se namesto tega splošči ali celo obrne navznoter, je dobro, če nosi nosečnica oz. doječa mati posebne bradavične školjke in izvaja t.i. Hoffmanovo vajo. Priporočamo, da se za nasvet v zvezi s tem obrnete na katero od svetovalk za dojenje. Drugi preprost preizkus je tudi opazovanje bradavic med spolnim vzburjenjem ali ob izpostavljenosti hladu. Če se bradavice ob tem izbočijo, o ploskih ali udrtih bradavicah ne govorimo.

 

Posebno utrjevanje bradavic z drgnjenjem, s hladnim prhanjem ali s posebnimi mazili ni potrebno oz. je lahko celo škodljivo. Pred bolečimi in poškodovanimi bradavicami se bo doječa ženska zavarovala, ce bo pravilno pristavila dojenčka k prsim in če bo vedela, kakšna je otrokova pravilna tehnika sesanja.

 

PRVO DOJENJE PO PORODU

 

Prvo dojenje je izziv tako za mater kot za otroka, saj se morata ob tem oba še marsikaj naučiti, predvsem pa se uskladiti. Priporočljivo je, da mati pristavi otroka k prsim čimprej po porodu. Sesalni refleks zdravega donošenega novorojenčka je običajno najmočnejši ravno 20 do 30 minut po rojstvu, zlasti če mati med porodom ni dobila farmacevtskih sredstev. Če ta idealni čas zamudimo, je lahko novorojenčkov sesalni refleks šibkejši. V primeru, da zdravstveni zapleti, do katerih je prišlo med porodom, ne omogočajo, da bi mati dojila takoj po porodu, lahko zamujeno nadoknadita tudi kasneje, ko bodo za to možnosti. Morda pa bosta potrebovala malo več spodbude in potrpljenja. Bistveno je, da mati želi dojiti in da verjame v koristnost tega procesa in v svojo sposobnost za dojenje.

 

PRAVILNO PRISTAVLJANJE DOJENčKA K PRSIM

 

Za uspešno dojenje – da bo otrok dobil dovolj mleka in da se prepreci vnetje bradavic pri materi – je najpomembnejše pravilno pristavljanje dojenčka k prsim. Ob prvem dojenju bo mati najverjetneje ležala na boku, otroka pa bo imela tesno ob sebi, z njegovo glavico v pregibu svojega komolca. V kateremkoli položaju doji, naj poskrbi, da bosta udobno nameščena, pri čemer lahko z dodatnimi blazinami, z nasveti in spodbudnimi besedami pomagata babica ali partner. Pomembno je, da je dojenček s celim telesom obrnjen proti materi, tako da se njuna trebuha dotikata. Otrokovo uho, rama in bok naj bodo v ravni črti, njegova usta pa naj bodo točno v višini bradavice, da se materi ne bo treba sklanjati ali da se novorojenčku ne bo treba naprezati, da bi dosegel bradavico. S prosto roko lahko mati prime dojko, ki je ob otroku, in z bradavico požgečka otrokovo spodnjo ustnico. Novorojenček refleksno široko razpre usta, kar je pravi trenutek, da ga mati nežno pritisne k sebi. Na ta način bo lažje zagrabil bradavico in velik del temnejšega kolobarja okrog bradavice. Ko bo začel sesati, naj mati preveri, ali dojenčkov jeziček objema spodnji del bradavice in ce so njegove ustnice obrnjene navzven.

 

Če je otrok pravilno pristavljen in pravilno sesa, naj mati ne bi imela bolečih bradavic. Če se ji zdi, da otrok ne sesa pravilno, ali če med dojenjem čuti bolečino, naj nežno prekine dojenje s pritiskom prsta na dojenčkovo bradico ali dlesen, tako da čeljust popusti. Nepravilno sesanje je treba prekiniti, ker lahko sicer povzroči poškodovanje bradavic, pa tudi tehniko sesanja je lažje popraviti prej kot kasneje.

 

PRVI DNEVI DOJENJA

 

Prve dni proizvajajo dojke rumenkasto tekočino – kolostrum. Le–tega je količinsko zelo malo, le nekaj žlick pri vsakem dojenju. Pa vendar je to vse, kar zdrav, donošen novorojencek potrebuje, dokler v dojkah ne začne nastajati pravo mleko. Kolostrum je namreč izredno bogat s hranilnimi in imunološkimi snovmi. To, da novorojenčkov želodcek ni poln, ga spodbuja, da želi pogosto sesati pri prsih. Na ta način si zagotovi dovolj hranljivih snovi, obenem pa dobijo dojke veliko dražljajev in začnejo prej proizvajati zrelo mleko.

 

Idealno je, če porodnišnica omogoča sobivanje novorojenčka in matere podnevi in ponoči. Tako se lahko že v samem začetku vzpostavi naraven ritem povpraševanja in ponudbe mleka, ki se od dojenčka do dojenčka razlikuje. Novorojenčki naj bi se dojili vsaj 8 do 12 krat v 24 urah. V primeru, da novorojenček spi vec kot 2 do 3 ure skupaj, naj ga mati poskusi nežno zbuditi, po možnosti v fazi njegovega rahlejšega spanja (ko pod vekami opazi premikanje očesnih zrkel, ko premika ustnice, roke ali noge).

 

Priporočljivo je, da novorojenček zadovolji vse svoje potrebe po sesanju pri materinih prsih – tako imajo dojke dovolj dražljajev za proizvodnjo mleka, dojenček pa ni zmeden zaradi različnih tehnik sesanja. Duda, cucelj na steklenicki ali poseben nastavek za bradavice zahtevajo namreč drugačno tehniko sesanja, kar lahko negativno vpliva na sesanje pri prsih. Če iz kakršnega koli razloga dodajate dojenčku, ki je mlajši od 6. tednov še kakšno drugo tekočino, priporočamo, da to storite po žlicki, s pomocjo kozarčka ali kapalke.

 

V zadnjem casu v nekaterih porodnišnicah zelo pogosto svetujejo uporabo bradavičnih nastavkov za dojenje. Svetovalke za dojenje pri La Leche League International jih močno odsvetujemo, saj dolgorocno pogosteje povzročijo težave, kot pa da bi jih rešili. Materine prsi dobijo ob otrokovem sesanju preko nastavka mnogo manj dražljajev, ki sporočajo ustreznim centrom v možganih, kolikšno je povpraševanje po mleku. Tudi izcejalni refleks je počasnejši in šibkejši. Poleg tega se otrok navadi drugačne tehnike sesanja, ki jo je kasneje težje popraviti. Omenjeni nastavki pa lahko vodijo tudi do infekcij bradavic. Če se le da, naj mati ne uporablja nastavka, ampak naj prosi medicinske sestre za pomoč pri dojenju brez njega. V primeru, da mati že doji z nastavkom, se lahko z učinkovitimi tehnikami za navajanje dojenčka za dojenje brez nastavka seznani pri svetovalkah za dojenje ali pri materah, ki so ta problem že uspešno premagale.

 

PREHRANA DOJEČE MATERE

 

Doječa mati bo verjetno slišala v svoji okolici številne nasvete v zvezi s tem, kaj in koliko naj je in pije, da bo imela čimveč mleka in da bo to čimbolj ugodno za dojenčka. Pa vendar je najboljši nasvet ta, naj se pri pitju ravna po svoji žeji, pri hrani pa po splošno veljavnih načelih zdrave prehrane.

 

To pomeni, da se ji ni treba siliti z ogromno količino tekočine, čeprav naj ženska poskrbi, da na pitje ne bo pozabila. Mnoge mamice si v ta namen na več mestih pripravijo pijačo, zlasti ob prostoru, kjer običajno dojijo. To so lahko voda, razredčeni sadni ali zelenjavni sokovi, čaji, juhe ali kompoti. Izogibati se velja pijačam, ki vsebujejo mehurčke, umetna sladila in večje količine kofeina.

 

Hrana naj bo raznovrstna, pridelana na cimbolj zdrav način in ne preveč razkuhana. V nasprotju z razširjenim prepričanjem lahko doječe matere jedo tudi surovo sadje in zelenjavo, različne vrste žitaric in mesa. Izogibajo naj se tiste vrste hrane, za katero sumijo, da morda otroku povzroča težave (najpogosteje je to kravje mleko in izdelki iz njega, pšenica, jajca, agrumi, čokolada…).

 

Običajno traja kar nekaj tednov, da postaneta mati in dojenček dobro uigran doječi par. Zato naj matere, če se le da, ne obupajo prehitro, če ne gre vse tako, kot so si predstavljale. K sreči imajo čedalje več možnosti, da pridejo do kakovostnih informacij in koristnih nasvetov, če se znajdejo v težkih situacijah.

 

Materam polagamo na srce, naj zaupajo predvsem sebi in svojim naravnim telesnim, psihičnim in duhovnim sposobnostim, ki so odigrale svojo vlogo že od spočetja, celotne nosečnosti, poroda, in imajo velik pomen tudi pri dojenju, vzgoji in skrbi za otroka. Skupaj s partnerjem naj uživata v skrbi za malo bitje, ki jima ponuja neomejene izzive za njun osebni, partnerski in skupni družinski razvoj.

 

NAJPOGOSTEJšA VPRAšANJA DOJEČIH MATER IN ODGOVORI NANJA

 

Kako naj vem, da imam dovolj mleka?

 

O tem se najlažje prepričate tako, da štejete polulane in pokakane pleničke. 5 do 6 resnično mokrih pleničk ter 2 do 5 pokakanih pleničk v 24 urah so znak, da je dojenček popil dovolj mleka (seveda, če ni dobil druge tekočine). Po 6. tednu starosti lahko dojenčki kakajo tudi mnogo redkeje, vendar takrat obilneje.

 

Mati naj spremlja tudi dojenčkovo pridobivanje telesne teže. Nekateri dojenčki ne pridobivajo teže natančno po medicinskih merilih in tabelah, kar ni vedno razlog za preplah. Treba je tudi opazovati dojenčkovo rast v dolžino, živahnost in siceršnje vedenje.

 

Ali potrebuje dojenček še dodatke kakšne druge tekočine razen materinega mleka?

 

Materino mleko zadovoljuje vse potrebe zdravega in donošenega dojenčka do približno sredine njegovega prvega leta. Če ga mati pristavi k prsim, kadar dojenček želi, ne potrebuje dodatkov vode (to velja tudi, kadar je vroče), čaja ali sokov.

 

Če mu iz kakršnega koli razloga dodajate drugo tekočino ali hrano, svetujemo, da to storite po žlički, kozarčku ali kapalki, in ne po steklenički. Slednja lahko namreč otroka ob različnih tehnikah sesanja precej zmede.

 

Dojenček zacne nekje v sredini prvega leta na svoj način kazati, da je pripravljen za uživanje goste hrane. Te znake bodo skrbni starši prav gotovo prepoznali.

 

Kako pogosto naj dojim in koliko casa naj traja posamezni podoj?

 

Novorojenčki naj bi bili dojeni vsaj 10 do 12-krat v 24 urah, kar v povprečju pomeni približno vsaki dve uri. Tako kot se ljudje razlikujemo po drugih lastnostih, ima vsak dojenček tudi svoj ritem sesanja, ki je najbolje prilagojen njegovim potrebam. Zato priporočamo materam, naj, če je le mogoče, dojijo takrat, ko dojenček pokaže željo po sesanju – včasih morda ne mine niti pol ure od prejšnjega podoja, včasih pa je interval morda celo nenavadno dolg. Novorojenčke, ki se dojijo redkeje kot na 3 do 4 ure, je treba spodbujati (ali celo zbujati), da bodo popili dovolj mleka.

 

Dojenčki, ki učinkovito sesajo, včasih morda celo v petih minutah spraznijo dojko, medtem ko nekateri za to potrebujejo pol ure. Mati naj bo pozorna na pravilno pristavljanje, saj jo na ta nacin ne bodo bolele bradavice, poleg tega pa bo dojenček najbolj učinkovito sesal. Posameznega podoja naj ne omejuje na določeno število minut, saj je marsikdaj potrebno kar nekaj časa, preden se sproži t.i. refleks izcejanja mleka, ko mleko začne v resnici intenzivno teci. Matere opisujejo trenutek, ko se sproži omenjeni refleks z zbadanjem, bolečino ali ščemenjem v dojkah, ki ga spremljajo otrokovi pogostejši in globlji požirki.

 

Kako izgleda materino mleko?

 

Prve dni po porodu je kolostrum gostejše in rumenkaste barve. Zrelo materino mleko pa je ob zacetku dojenja precej vodeno in rahlo modrikaste barve, proti koncu dojenja pa postane gostejše, mastnejše in bolj kalorično.

 

Moj dojenček zelo veliko spi – kaj naj storim?

 

Vsak otrok je osebnost zase in ima tudi glede spanja svoje značilnosti. Nekateri so zaspančki, kar ni problem, če je sicer zdrav in dobro napreduje. V primeru, ko telesna teža dojenčka pada ali ne narašca, če ne polula 5 do 6 pleničk dnevno, ga bo treba spodbujati k dojenju. Takšnega dojenčka je treba prebujati na 2 do 3 ure. Dojenčka vzemite v naročje, lahko ga slečete ali mu zamenjate pleničke in mu prigovarjate. Morda ga bo to predramilo.

 

Če dojenček izvorno ne čuti potrebe, da bi bil dojen dovolj pogosto, naj mu mati nudi čimvec kontakta koža na kožo, tako da goli dojenček počiva na goli koži njenega prsnega koša ali trebuha. Doji naj ga pogosto, pri cemer naj med enim podojem večkrat zamenja dojki. Ob zamenjavi dojk začne namreč mleko hitreje iztekati, kar spodbudi dojenčka k učinkovitejšemu sesanju.

 

Kaj naj naredim, če dojenček po dojenju še vedno joče?

 

Mogoce želi dojenček še sesati ali pa je v obdobju pospešene rasti, zaradi česar mora pogosteje sesati, da bi se povečala proizvodnja mleka. Morda je siten, ker ne more podreti kupčka. Morda pa ima samo večjo potrebo po sesanju, ki jo na najprijetnejši nacin zadovolji na vaših dojkah. Morda ni lačen, temveč potrebuje vašo pozornost, telesni stik z vami, ali pa želi, da ga nosite, mu pojete, ga zibate. Mnoge matere uživajo, ko nosijo dojenčka večji del dneva v štorklji ali kengurujčku, pri čemer lahko istočasno opravijo tudi kakšno manjše gospodinjsko opravilo.

 

Prejšnji teden se je želel dojiti vsaki dve uri in pol, ta teden pa sesa skoraj neprestano. Ali morda nimam dovolj mleka?

 

Vaš dojenček mogoče prehaja skozi obdobje hitrejše rasti, ki ga opazimo okrog prvega ali drugega tedna starosti, pri šestih tednih in pri treh mesecih. V tem casu naj mati dojenčka pogosteje doji, saj se bo na ta način v nekaj dneh ponovno vzpostavilo pravšnje razmerje med povpraševanjem in ponudbo.

 

Moje dojke so postale mehkejše in ohlapnejše. Kaj to pomeni?

 

Po nekaj tednih po porodu se občutek polnosti v dojkah običajno zmanjša. Nekatere matere to skrbi, češ da morda zmanjkuje mleka. Vzrok za manj napete dojke je v tem, da se je telo prilagodilo dojenju in da proizvaja ravno prav mleka za dojenčka. Ce boste prisluhnile dojenčkovim požirkom, boste videle, da je mleka precej in da bo dojencek po obroku skoraj zagotovo sit in zadovoljen.

 

La Leche League International (izg. la léce lig) – mednarodna zveza za dojenje

 

Ime La Leche izhaja iz španske besede za mleko.

 

La Leche League International (LLLI) je neprofitna, nepolitična in nereligiozna mednarodna organizacija, katere namen je nuditi podporo in pomoč vsem materam, ki želijo dojiti svoje otroke.

 

Leta 1956 jo je v ZDA ustanovilo sedem mater, ki so si izmenjevale izkušnje o dojenju. V 44 letih se je močno razširila, tako da danes deluje v 66 državah, kjer je aktivnih prbl. 8000 svetovalk za dojenje. Po svetu se vsak mesec srečuje prbl. 3000 skupin mater, kjer se matere pogovarjajo o dojenju in si izmenjujejo izkušnje. Na srečanjih si lahko izposodijo tudi literaturo.

 

Svetovalke za dojenje pri LLLI nudijo brezplacno telefonsko pomoč pri vprašanjih ali težavah v zvezi z dojenjem ter vodijo redna mesečcna srečanja.V Sloveniji so aktivne naslednje La Leche League skupine in svetovalke, ki jih lahko pokličete v zvezi z vprašanji o dojenju ali informacijami o srečanjih:

  • La Leche League Koper: Tanja (05/62-73-484), Nataša (05/627-14-19)
  • La Leche League – Ljubljana: Jana (01/519-04-99), Urša (01/518-41-19), Irena (01/507-26-83)
  • La Leche League – Maribor: špela (02/25-12-411)

Napisala: Irena Dvojmoc Kotnik, univ. dipl. psih. in svetovalka za dojenje pri La Leche League International (mednarodna zveza za dojenje)


Sledite nam