fbpx

Mladi in droge

Bolezni, Zdravje in bolezni

Zasvojenost ali namesto veselega, radostnega, mladostnega življenja, prezgodnja smrt! Kako težke, mučne so te besede še zlasti kadar govorimo o mladih, o šolski mladini, o…

Zasvojenost ali namesto veselega, radostnega, mladostnega življenja, prezgodnja smrt!

 Kako težke, mučne so te besede še zlasti kadar govorimo o mladih, o šolski mladini, o tistih, ki se prebijajo skozi prve faze svojega življenja, o tistih, ki delajo prve korake, usmerjane proti njihovim sanjam. željam, proti življenjskim ciljem. Pot, v kateri si že skoraj vsak mladi človek najde prijateljev, znancev, sošolcev, ki ga spremljajo na teh prvih življenjskih preizkušnjah. Če pa prištejemo k pisani druščini, ki ga obdaja, še razne sorodnike, brate, sestre ter predvsem učitelje in starše, je ta paleta njegovih življenjskih spremljevalcev od katerih lahko črpa izkušnje in se od njih uči ter si utira pot naprej, skoraj zaključena.

Lahko bi rekli, da je obdobje, ko mladi delajo svoje prve samostojne korake, še najbolj “nevarno obdobje”, saj si mladi ponavadi izbirajo svoje vzornike in ti so tudi največkrat njihov kažipot.

ZASVOJENOST IMA MNOGO OBRAZOV

Kadar kdo omeni zasvojenost, pomislimo ponavadi le na drogo. Toda ljudje smo lahko odvisni še od marsičesa drugega: denimo od hrane, pijače, alkohola, zdravil, ( tabletomanija ), televizije, računalniških igric, športa, … Seveda pa nas najbolj pretrese in prizadene, ko zaradi zasvojenosti mamil umirajo mladi – najstniki. Bolečine, ki jo prestajajo njihovi starši, svojci, prijatelji, ljubljeni, se skoraj ne da opisati! Vprašujemo se samo ZAKAJ? Kje smo naredili napako? Kdo je kriv? Ali bi lahko smrt preprečili? Toda teh zakajev in vprašanj je taka množica, da nikakor ne najdemo pravega odgovora.

TODA ODGOVOR JE! PREPREČITI, TODA KAKO!?
NOBENA ZASVOJENOST NE PADE NAENKRAT IZ NEBA!

ZAČNE SE Z ŽELJO PO UGODJU!

Vsakdo od nas si želi, da bi se počutil in imel kar najboljše in najlepše. Večina zna sama zadovoljiti te potrebe. Eni se radi dobro najedo in napijejo, drugi ne morejo brez dela, brez računalnika, brez televizije, spet tretji morajo vsako soboto v disko ali na izlet, četrti ne zmorejo brez praškov proti bolečinam ali pa sprostitve, ki jo pričarata nikotin in alkohol. Še bi lahko naštevali, vendar pa moramo poudariti, da je pri nekaterih ljudeh vse to le nekakšen hobi in to tudi ostane, pri drugih pa se vse to, kar se zdi sprva le nedolžno zadovoljevanje lastnih potreb, sprevrže v NEZADRŽNO POTREBO. Postali so ODVISNIKI.

Večina mladih pogosto prične svojo odvisniško pot pri alkoholu zato, ker z alkoholom zatrejo svojo duševno napetost, zavrtost, komplekse, ker postanejo, ko so okajeni, nenadoma bolj pogumni in zgovorni, laže navezujejo stike z vrstniki, … No, in če s pitjem nadaljujemo, še posebej če gre za prekoračene mere, zahteva telo redne in sčasoma vse večje odmerke. Postal si odvisen od alkohola ali ALKOHOLIK.

Najprej si z alkoholom zasvojimo duševnost, pozneje pa še telo. Človek, odvisen od alkohola se trese, se znoji, mu je slabo, je potrt in razdražljiv, napadalen itd., seveda dokler ne dobi svoje potrebne doze.

Na žalost pa je to stanje tudi zadnje opozorilo, da se ALKOHOLIK zateče k zdravniku in po njegovem navodilu TAKOJ NA ZDRAVLJENJE.

10 – litrski SODČEK ALKOHOLA za SLOVENCA

Podatki so sicer iz leta 1990, vendar nas to uvršča na deveto mesto v Evropi. Najbrž pa bi bili uvrščeni še višje, saj so zaenkrat pred nami nekatere turistično privlačne in uspešne dežele kot so Španija, Madžarska, Avstrija, … kjer imajo vsekakor turisti tudi svoj delež pri odmeri popite količine alkohola.

Da pa je ta moja trditev povsem pravilna, lahko služi podatek, da je Slovenija na 3. MESTU – PO UMRLJIVOSTI ZA CIROZO JETER, ki je tipična in najobičajnejša bolezen alkoholikov. Pred nami so samo Madžari s 50,7 smrtnih primerov na 100.000 prebivalcev in Romunija s 34,6 primeri, dočim v Sloveniji umre 34,0 ljudi na 100.000 prebivalcev.

Kot zanimivo ugotovitev pa bi navedla še tole : Francija je, ne samo evropski, temveč tudi svetovni prvak v popitih količinah alkohola – 12,7 litra na prebivalca, po številu smrti, pa je šele na sedmem mestu v Evropi. To pa nam pokaže, da so Francozi dokaj “pametni uživalci” alkoholnih pijač, in da so njihove odgovorne službe dosti bolj razvite in učinkovite, kot drugod po svetu, po Evropi in še zlasti pri nas v Sloveniji.

Čaka nas zelo težka naloga, kako zavreti nenehno naraščanje ljubezni do alkohola. Najbrž, ali zagotovo leži krivda v nas samih, kajti naše življenje nenehno spremlja “boter” alkohol. Res, da se pri proslavljanju rojstva in krstu tega še ne zavedamo, vendar pa so kasnejše proslave, razna snidenja, … (toliko vzrokov najdemo, da si med sabo nazdravljamo, seveda Z ALKOHOLOM, da jih človek skoraj ni zmožen našteti)

Na žalost pa to etnološko posebnost Slovencev zasledimo že v zgodnji mladosti. In spet moram na pomoč poklicati statistiko! Ta nam neusmiljeno pove nekaj grozljivih podatkov, do katerih je prišel INSTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA V SLOVENIJI.

Opravljena je bila raziskava na Srednjih šolah

Vsak teden ali pa še pogosteje se opija več kot 5 % slovenskih srednješolcev. Več kot 16 % anketiranih dijakov je že imelo težave zaradi alkohola doma ali v šoli. Pa navsezadnje je to tudi razumljivo, saj se” žurke” kar vrstijo in glavna točka žuriranja je skoraj vedno akumuliranje alkohola? “In kaj bi radi povedali”? se bodo oglasili vsi prizadeti in tudi že njihovi mlajši osnovnošolci.
Pri marsikomu, kot se zdaj spominja za nazaj, je bil prvi popiti kozarček ravno na VALETI, ko smo se poslavljali od prvih korakov življenja in za vedno zapuščali osnovnošolske klopi. Pri nekaterih, žal še osnovnošolcih pa pove anketa, da so poskušali in dodobra poskusili maligansko pijačo že pri birmi, kar je vsekakor svetel zgled takega praznika. Še mnogo praznovanj je, vključno z “žurkami” že v času osnovnošolskega življenja, toda nikogar ni, ki bi taka ali slična dogajanja poskušal preprečiti ali jih poskušal vsaj usmeriti na zdravo in življenju bolj smiselno zabavo.

Vsak dan nam prinašajo strašne vesti o smrtnih žrtvah na vseh prometnicah, ali so žrtve tisti, ki so še do tega trenutka sedeli za volanom, žal z preveč alkohola v sebi, ali pa, kar je skoraj še bolj žalostno, zaradi nesrečnih okoliščin umrejo tisti, ki za nesrečo niso popolnoma nič krivi. Škoda pa, ki nastane zaradi tega, pa zadeva pravzaprav vse pore življenja, od zdravstva, preko sociale s široko paleto problemov (uničevanje družine, agresija nad ženami in otroki, brezposelnost, ločitve, revščina … ), do težkih prometnih nesreč z neslutenimi posledicami, do kriminala, itd.

LE DO KAM SEGA ČLOVEŠKI RAZUM?
Droga – droga – droga – smrt.

Žalostno, vendar tako resnično!

Učitelji, še zlasti v osnovnih šolah, v otrokovem svetu prevzamejo vlogo “pomembnih drugih”. Prav zato lahko veliko pripomorejo k otrokovem učnemu uspehu in otrokovi pozitivni predstavi o sebi. Pri tem pa so uspešni le, če dobro poznajo otrokove sposobnosti in če od njega zahtevajo le toliko, kolikor je res zmožen doseči. Učitelji morajo tudi vedeti, da učencem svojih pričakovanj ne sporočajo le neposredno, temveč tudi posredno, manj očitno; npr.z javnim primerjanjem učencev, s tem, kolikokrat nagovorijo posameznega učenca, s pohvalo oziroma omalovaževanjem njegovega odgovora.

Učiteljeve kretnje in govorica njegovega telesa učenca lahko spodbujajo, lahko pa imajo tudi uničujoč učinek na njegovo razvijajoče se samospoštovanje. Tako kot je pomembno zaupanje vase za učenca, ga morajo pri sebi gojiti in razvijati tudi učitelji. Postaviti se morajo zase, kadar jih napadejo ljudje, ki nimajo pojma o tem, s kako zahtevno, zapleteno in odgovorno nalogo se srečuje in sooča učitelj vsakokrat, ko stopi v razred. Velikokrat učitelji še pravočasno opozarjajo starše, da njihov otrok v šoli nazaduje, in da se je začel neprimerno obnašati.

Na žalost se pogosto primeri, da so starši ob taki kritiki svojega otroka čutijo osramočeni in užaljeni. Branijo se, češ da doma ni tak, da se pridno uči, … Potem pa se starši ponavadi ne prikažejo več v šolo. Praviloma gre otroku od takrat naprej še slabše.

Opazno je, da po vseh slovenskih šolah govorilne ure in roditeljske sestanke obiskujejo redno največ le starši otrok, s katerimi ni težav. Tistih staršev, ki bi jih moral razvoj in (ne) uspešnost njihovih otrok najbolj zanimati, in bi morali z učiteljem z roko v roki poskrbeti za njihovo pravo pot v življenje, pa ni in ni!

VZGOJA OTROK NI PREPROSTA

Vzgojiti zdravega in srečnega otroka je najtežja, a obenem najlepša stvar na svetu. Starši se med seboj razlikujemo, saj živimo na različne načine, v različnih kulturah, z različno mentaliteto in izhajamo iz različnih družin. Nekatere družine živijo v izobilju, druge v pomanjkanju, starši nekaterih otrok so izobraženi, drugih ne, … Prav zaradi teh dejstev je težko vsem enako svetovati, kaj je za otrokovo vzgojo prav in kaj ni prav. Če pa si starši po svoje razlagajo vzgojo in pri tem uporabljajo še svoje “posebne metode” je problem še večji in težji.

V neki stvari pa smo si starši na vsej zemeljski obli edini : nič ne grešimo, če imamo otroke radi, če jim pokažemo svojo ljubezen in če jih naučimo, da znajo ljubezen tudi vračati. Taki, ljubljeni otroci zrastejo praviloma v odporne in samozavestne ljudi. Vzgoja otrok zares ni preprosta reč. Malokdo jo obvlada in nikoli nismo dovolj modri in dovolj zreli, da si ne bi želeli še kaj prebrati, povprašati in popraviti.

Ker pa se v preobilici vsakodnevnih opravil in lastnih problemov ter še zlasti številnih, vedno novih napotkov o pravilni vzgoji, težko znajdemo, bi vsem svetovala nekaj primerov, ki so dovolj običajni, ne zastarajo in so nam vedno pri nasvetih o vzgoji lahko v pomoč, ko želimo, da si naš otrok ohrani ter razvija samospoštovanje:

  • s tem, da mu nudimo toplino in ljubezen, in da ga sprejemamo brezpogojno kot osebnost z lastnimi pravicami;
  • s tem, da otroku pokažemo, da se resnično zanimamo zanj, tako da se z njim ukvarjamo, se igramo, da mu beremo, in da mu na sploh pokažemo, da ga imamo radi, in da je v družini zaželen;
  • kritika in primerna kazen otrokovem samozaupanju mnogo manj škodita, kot popolna brezbrižnost;
  • s postavljanjem sprejemljivih omejitev, pa tudi s strpnostjo in z odpuščanjem.
  • prestrogi starši lahko zelo škodljivo vplivajo na otrokovo doživljanje samega sebe na otrokov psihološki razvoj;
  • večkrat se moramo spomniti, da smo skupaj z otroci rešili že veliko težavic in težav, in da znamo biti pri vzgoji svojih otrok tudi uspešni;
  • skušajmo vzgajati po metodi restitucije, ko naj otrok skuša svoje napake popraviti.

Skratka, občutek varnosti in zaupanje v skupno reševanje težav, ki mlade tarejo, mora biti stalno, vedno in povsod prisotno. In ko začutimo ali celo slišimo klic na pomoč, moramo temu slediti t a k o j, brez izgovorov na našo preobremenjenost v službi ali drugje, kajti včasih zadostuje le hipec in problem je lahko ali prestavljiv, ali pa že v celoti premagan.

Večina otrok pa največkrat naše odlaganje in odlašanje, da sodelujemo pri reševanju njihovih vprašanj oziroma težav, razume drugače, saj so jim naše obveze do službe, do družbe in ostali problemi še precej odmaknjeni. Zavedati se moramo, da mi že živimo v tisti fazi življenja, ko si sami postavljamo nekatera pravila in samostojno nadaljujemo začrtano pot. Zavedati se moramo nadalje, da tudi sami dostikrat rabimo pomoč pri reševanju raznovrstnih problemov, vendar to rešujemo s posvetovanjem z zakoncem, ali prijateljem, ali celo z znancem, ki je za reševanje našega problema bolj strokovno seznanjen. Vsekakor pa rešujemo problem tako, da rešitev ne zaide izven konture naše, že ustaljene in utrjene poti, in da se pri rešitvi ne znajdemo izven moralnih in zakonitih okvirjev.

Zavedati pa se moramo, da otrok ali celo mladostnik živi povsem drugačno življenje, ki še skoraj ne pozna vseh etičnih, moralnih in drugih prvin realnega življenja, pa prav zaradi tega nujno rabi našo pomoč. Že otroka moramo naučiti, da bo razpoznal, kaj si želi in kaj ne mara. Pri tem pa se ne nauči le tistega, kaj godi njemu, ampak tudi, kaj imajo radi in česar ne marajo drugi ljudje. Že majhnega otroka moramo vzpodbujati, da zna reči ja ali pa tudi ne! Tovrstna samozavest je namreč v kasnejšem življenju zelo pomembna, pa naj bo to v vrtcu, v šoli, na univerzi, na ulici, …

Seveda pa ni nujno, da ima otrok, ki reče bodisi ja ali ne, vedno prav. Ampak iz izkušnjami bo spoznal, kdaj ima prav on, in kdaj imajo prav drugi! Otrok, ki ne reče ne, ko si nečesa ne želi, ali obratno, v bistvu zanika svoje občutke. Res pa je, da je otrokova resnicoljubnost včasih tudi neobjektivna, toda s strpnim in pazljivim prizadevanjem bomo to napako zlahka odpravili.
Otrokova resnicoljubnost pa nas včasih spravi celo v zadrego. Denimo, da mu rečemo, da naj da poljubček teti, on pa tega noče, češ da teta tako čudno diši!
No, tu pa se največkrat pri vzgoji zatakne, saj nekateri smatrajo to početje otroka za izrazito trmo, in temu primerno tudi ukrepajo. Joj, kako zgrešena vzgojna metoda?
Otrok, ki smo ga že malega naučili, kdaj je treba reči ja in kdaj ne, se BO LAŽE UPRL PONUJENI DROGI, in verjetno nam zaradi tega ne bo nikoli žal, pa četudi smo zato morda žrtvovali dragoceno teto!

Živimo v zelo dinamičnem času. S svobodo in samostojno državo pa smo si nadeli še cel kup odgovornosti in težkih nalog in s tem bremenom počasi in sigurno napredujemo. Vendar pa nastajajo težave, saj z demokratizacijo in liberizacijo odnosov nastanejo, ne samo pri nas, temveč povsod v tako imenovanem vzhodnem bloku, zelo ugodni pogoji za razširjenje in razrast kriminala in še zlasti za razpečavanje drog. Kljub temu, da smo se še kar uspešno rešili iz obroča vzhodnega bloka pa nas tegobe v zvezi z organiziranim kriminalom in preprodajo drog, niso obšle Smo pač dežela, ki leži ravno na meji med zahodnimi deželami in na novo formiranimi demokracijami vzhoda in zaradi tranzitnega položaja je situacija pri nas še bolj zanimiva za vse vrste nedovoljenih akcij in delovanje” podzemlja”.
No, in prav zaradi vseh navedenih vzrokov se je, žal, naenkrat kot nevarna bolezen tudi pri nas razširilo uživanje droge. Kje je vzrok za to epidemijo, za takšno življenje naše mladine, da namerno rinejo v smrt?

ZAKAJ DROGE MLADE TAKO PRIVLAČIJO?

Starši, ki imajo otroka starega od 12 do 18 let, torej v obdobju odraščanja ( adolescenca ), se danes upravičeno lahko bojijo, da bo njihov otrok ( čeprav to že zdavnaj ni več ), prišel v stik z drogo, ali iz lastne radovednosti, ali iz kakšnega drugega razloga.
Ta strah je popolnoma razumljiv, saj otroci odraščajo, zapuščajo dom, mi pa izgubljamo nadzor in vsakodnevne stike z njimi. To so dejstva in moramo se sprijazniti z njimi, še posebno, ker smo morali biti na ta trenutek že pripravljeni. Zavedati se moramo, da za njih nismo več najbolj pomembni partnerji, da nismo več njegovi edini prijatelji in vzorniki.
V njegovo življenje vstopajo novi poznani, novi prijatelji, družbe in včasih tudi razne klape, kjer se lahko dogaja vse mogoče.
Čas adolescence je za otroka v vsakem primeru najbolj razburljiv, buren in razklan čas, za starše pa nedvomno najbolj naporen.

Če pa se v to obdobje vrinejo še drugi problemi, ki so tudi včasih direktno povezani z življenjem otroka: npr. naša brezposelnost, ločitev od moža oz. žene, kronično pomanjkanje denarja, otrokov neuspeh v šoli, dejstvo, da sam s sabo ali posebej še s svojo zunanjo podobo ni zadovoljen, ali ga vrstniki ne sprejmejo v svojo sredino, če se ne more vpisati na želeno šolo …, potem ima več možnosti, da zaide na napačno pot, ali v kriminal, ali v svet droge, ali pa kar v oboje naenkrat, kar sploh ni neobičajen pojav.

Za starše je torej samo po sebi umevno, da otroci rastejo in postajajo odrasli.
 Vse drugo je bolj zapleteno! Zanje, in za nas, starše. Ne moremo verjeti, kako se je naš ljubek in poslušen otročiček kar čez noč tako spremenil? Postal je zaprt vase, zadirčen, vsemu nasprotuje, misli le nase in postavlja sebe v središče sveta, vključno s pravicami, ki naj bi pripadale le njemu in bile seveda prilagojene njegovemu” tedanjemu” svetu, … Njegovo čudaško obnašanje pa ni prav nič čudno, kajti izpostavljen je tolikim spremembam, ki jih ne more vse naenkrat dojeti in sprejeti. Neredko pa se dogaja, da prav v tem času od njega zahtevamo nekaj povsem drugega, doma eno, v šoli drugo, družba želi in zahteva tretje, … Kako naj se znajde v množici tako različnih in velikokrat tudi nasprotujočih si meril in pravil?

Ali se zavedamo, da svet mladosti ni le čas brezskrbnosti? Mladi morajo v tem času veliko doživeti, preživeti in pretrpeti, da postanejo odrasli:

  • počasno osamosvojitev od doma ;
  • duševno, socialno in materialno neodvisnost ;
  • razviti svojo osebnost in sprejeti svojo spolno vlogo ;
  • razviti odgovornost do šole, do doma, do družbe, do prijateljev, in tudi odgovornost v številnih drugih preizkušnjah, kjer se morajo spoprijeti in tudi naučiti premagovati razne probleme in strese.
    Žal, mnogi temu bremenu nikoli niso dorasli …

No, in še zaključek k temu razmišljanju. Od tega, kaj starši ( in kasneje tudi šola ) svojega otroka naučimo, od tega, kakšne osebnosti so, kakšne so njihove sposobnosti, je v največji meri odvisno, kako bodo reševali svoje težave in si utirali svojo pot naprej.

Življenje pa je lahko polno uspehov in razočaranj. Seveda pa je jasno, da bodo naši otroci na poti odraščanja, zlasti če smo se pri naši vzgoji vsaj malo približali napotkom, ki so zajeti v tem sestavku, laže prebrodili marsikatero težavo in se po raznih razočaranjih tudi kar hitro pobrali in poiskali novo, ugodnejšo rešitev. Sploh pa ne bodo obupali že pri prvem ali celo večkratnim neuspehom, saj bodo vedno našli dovolj moči za ponoven dvig.

Otroci, ki se znajo in zmorejo spopasti s konflikti, ne zapadejo v skušnjavo, če jim kdo takrat, ko zaidejo v težave, ponudi drogo ali druge” blažilne” pripomočke v obliki alkohola ali” trave”.
Drugi, ki teh lastnosti nimajo pa v takem trenutku morda sežejo že kar po drogi! Če takšne otroke ali mladostnike vprašamo, zakaj so vzeli drogo, tega ne znajo natančno pojasniti. Največkrat odgovorijo, da zato, da bi se malo sprostili, da bi lažje preživeli naporen dan, ki je pred njimi, ali da bi doživeli občutek sreče, o katerem so že dosti slišali, da bi postali bolj pogumni, ali preprosto zato, da bi nasprotovali odraslim …

Mlad človek se mora med tem časom tudi odločiti kaj bo, ko bo velik. Stresi s točkami in pikami v osnovni šoli in pozneje v srednji ali poklicni šoli so pa resnično hudi, saj niso živčni le šolarji, temveč so v stres zajeti tudi starši. Še posebej v takšnih trenutkih je posebno važno, da stojimo na strani otroka, čeprav je doživel neuspeh. Potreben je pomoči in opore, da zmore težavo v kateri se je znašel.

Sploh pa se moramo starši naučiti čimprej krmariti med otrokovimi sposobnostmi, njegovimi željami in hotenjem ter na drugi strani med našimi ambicijami z njim ter pričakovanju družbe. Če otroka preveč obremenjujemo, lahko telesno in duševno odpove. Če ne zmore vsega sam, skuša to prenesti na druge. Od tu pa do droge pa je en sam korak.

IN KAJ JE DROGA DRUGEGA, KOT BEG IZ KRUTE RESNIČNOSTI, KJER SO SAMI PROBLEMI!

ČUTITI LASTNE MOČI

Več kot ima otrok uspehov, bolj zaupa vase! To dviguje njegovo samozavest in samozaupanje. Starši mnogokrat grešimo, ko svojega otroka primerjamo z drugimi. To mnoge najbolj boli! Raje mu nudimo pomoč, kjerkoli jo je potreben in ga pohvalimo tudi že ob manjšem uspehu. Če ga bomo vzgajali tako, ga tudi občasni spodrsljaji ne bodo spravili iz tira.
Morda se sliši neverjetno, vendar otrok potrebuje tudi neuspehe, saj se z njihovo pomočjo nauči čutiti svoje meje in svoje lastne moči. Sploh pa življenje ni zgolj zgodba o uspehu, saj bistvo življenja sestavljajo uspehi in neuspehi.
Važno je, da otroka čimprej začnemo navajati na samostojnost, kajti z večanjem samostojnega dela se mu veča samozaupanje, obenem pa znižuje občutek odvisnosti ali od staršev, ali od drugih. Čim višje bo meja njegove samostojnosti in stabilnosti, tem bolj smo lahko prepričani, da ne bo zašel tako ali drugače na katerokoli krivo pot.

KAJ JE DROGA?

Droga je naravno ali umetno pridobljeno kemično sredstvo, ki zaradi svojih sestavin in učinkov spremeni uživalčevo mišljenje, počutje in vedenje. Še pred nekaj časa so droge delili na mehke in trde, seveda na osnovi njihovega učinka, saj so mehko drogo uvrščali med manj nevarne ( npr. indijska konoplja ) in trde, zelo nevarne ( heroin ). Ta razvrstitev pa danes ne velja več, saj so tudi pri tistih drogah, ki so včasih veljale za mehke in naj ne bi povzročale odvisnosti, dosegli s pomočjo razvite kemijske tehnologije že tako prečiščene in koncentrirane preparate, da delujejo že v majhnih količinah izredno močno in povzročajo kaj hitro odvisnost.

VRSTE ODVISNOSTI

Odvisnost je lahko TELESNA ali DUŠEVNA ali OBOJE HKRATI, kar je še najpogostejši pojav.
Do telesne odvisnosti pride takrat, ko se telo navadi na drogo. Najprej telo absorbira prvo dozo, in že si zaželi tudi nadaljevanja, čim učinek prejšnje doze ponehuje in se popolnima razblini.
Naslednji korak pa je že usoden, saj pri večini, tudi tako imenovanih nedeljskih uživalcih” povzroči želeno in iskano ugodje, vendar pa se rok trajanja že malo skrči, ali pa mora biti odmerek večji!

Telesna odvisnost je že na pragu vašega življenja, odnosno se z vsako nadaljnjo povečano dozo približuje konec tvojega življenja!
To stalno povečevanje doze, ki jo želi in zahteva vaše telo imenujejo tudi porast tolerance in je največkrat VZROK SMRTI, kar lahko dnevno berete v časopisih.

Ko pa uživalec, ki je telesno odvisen od droge, telesu prilagojenega odmerka ne dobi več, ko mu je usahnil vir dohodkov ali je vzrok drugje, pa nastanejo resnično velike težave. Nastopi namreč ABSTINENČNA KRIZA, za katero pravijo nekateri, ki so ta” pekel” preživeli, da je nekaj najhujšega, kar se mlademu človeku lahko zgodi!

Pri abstinenčni krizi se najprej pojavi nemir, nespečnost, bolečine v mišicah, driska, slabost, bruhanje, … Odvisnik ima široke zenice, kurjo polt, mrzlico in se poti. To traja toliko časa, da se telo popolnoma prečisti. Odvisnik je torej težek bolnik in od njega ter od njegove trdne volje je odvisno, ali bo še segel po mamilih. Še veš težav, ki so tudi bolj resnejše narave pa je z DUŠEVNO ZASVOJENOSTJO, kajti za njo tičijo veliko globlji problemi. Droga je namreč nadomestilo za neizpolnjene želje in zahteve, pomanjkanje samozavesti, beg pred neprijetno resničnostjo.”Pomaga” jim vzpostavljati porušeno duševno ravnotežje, prežene občutek osamljenosti, dolgočasja, tesnobe. Vse to je le navidezno, saj v resnici droga duši in preprečuje vsako željo po tem, da bi omenjene stiske v resnici odpravili.
SLA PO DROGI JE TAKO MOČNA, DA SI ODVISNIK ŽIVLJENJA BREZ DROGE SPLOH NE MORE PREDSTAVLJATI!!

Istočasna telesna odvisnost pa položaj še znatno poslabša.
USODEN PRVI STIK!

Zakaj je lahko prvi stik z drogo tako usoden? Zato, ker lahko prinese, oziroma ¨ pričara začasno olajšanje, pozabo, vznemirljiva občutja in doživljanje stvari, ki so sicer v normalnem, treznem stanju dosti težje dosegljive ali celo nemogoče. Kot taka pa postane zapeljiva vaba in” UPANJE”, ki pa na žalost prinese le ZASVOJENOST, iz katere pa se je resnično težko rešiti.

ODVISNOST – KRIMINAL – PROSTITUCIJA – AIDS!!

 Ta povezava je še najbolj verjetna in statistično tudi utemeljena. Droga je, kar je še posebno zaskrbljujoče, dostopna mladim tako rekoč na vsakem vogalu, saj so preprodajalci razpaseni ( še zlasti v boju za lasten in masten dobiček ) povsod, kjer lahko dobijo stik z mladimi. Zato ni naključje, da se preprodaja najhitreje udomači v okolici šol, – diskotekah, tudi športnih prireditvah, kinodvoranah, … Za nakup določene vrste in količine droge pa je potreben denar. In če je uživalec mlad človek, ki ni zaposlen, najbrž ni težko uganiti, kam pelje ta pot, ki je vezana na vse večji in vse pogostejši odmerek droge.

Ker je zanje potrebno vedno več denarja, tega pa seveda primanjkuje in ga nazadnje tudi popolnoma zmanjka, padajo vsi predsodki – moralni in etični -, ki jih je včasih imel in spoštoval. Najprej denarja, ki je bil namenjen za malico in kosilo, za šolski izlet, za šolske potrebščine, za žepnino, ne porabi za dogovorjen namen, temveč za drogo!

Ko pa ta vir usahne, odnosno ga je premalo, pa si poišče drugo pot. Sprva skuša doma poiskati dodatni finančni vir, s tam, da izmakne ali mami, ali očetu, ali kateremu drugemu družinskemu članu, denar ali kakšen predmet, ki se lahko proda na trgu ali zamenja za drogo. Dekleta pa v taki denarni stiski neredko zaidejo v prostitucijo, dočim je pri fantih vse pogostejši pojav nasilje in izsiljevanje. Poleg tega zasvojenca sili nuja, da se tudi sam vključi v mrežo preprodajalcev. S tem, ko na tak način pride do svojega odmerka, bo na drogo pripeljal še koga drugega, saj kar 70 % poznejših zasvojencev prizna, da so prve korake v svet droge pričeli pri”prijatelju” ki jih je velikodušno” pogostil”?

Tudi zaposleni uživalci kaj kmalu izgubijo službo, saj zanjo niso več sposobni. Brez dela pa ni denarja – kriminal je še edina pot. Ali pa zdravljenje! UŽIVALCI, ki si z VBRIZGAVANJEM droge lajšajo življenjske tegobe, pa tvegajo tudi različne okužbe. Pri tem se okužba ne prenaša le z injekcijsko iglo in brizgalko, temveč je lahko okužen tudi celoten pribor : žlička, -” vatka”, – cigaretni filter, – voda, – ali celo droga in tudi kuhanje droge ne zadostuje, da se ne bi okužili.

Okužimo se pa lahko tudi s SPOLNIMI ODNOSI, če se ne zaščitimo. Tako se zlasti prenaša” kuga 20 – ga stoletja”, – AIDS – in še vrsto drugih spolnih in kužnih bolezni ter razne vrste virusnih hepatitisov.

Ker pa je želja po drogi tako močna, ponavadi popusti vsaka previdnost, samo da uživalec pride do svojega odmerka. Nekateri podatki povedo, da so uživalci droge, oziroma odvisniki najbolj ogroženi, saj kot” RIZIČNA SKUPINA” zavzemajo okrog 60 % vseh obolelih za AIDS – om.

VRSTA MAMIL

 Pisana paleta mamil pa nam ne daje kaj prida upanja, da bi se situacija lahko izboljšala. Mafijski mogotci, ki so proizvajalci in tudi prodajalci mamil imajo v svoji oblasti ves svet in zaradi naivnosti, socialnih, psiholoških in drugih problemov tudi lahko dostopen trg, nad katerim superiorno vladajo in ustvarjajo ogromne dobičke. Levji delež si lastijo sami, ostalo pa gre za izredno široko in gosto posejano mrežo preprodajalcev, tako da po rangu višji dobijo več, tistim na ulici pa ostane bore malo od velikega kolača bogastva, ki ga prinaša industrija mamil.

Njihova prednost v razvoju in iznajdljivosti je tudi v tem, da se izredno hitro in učinkovito prilagajajo trgu, saj poznamo že nešteto vrst in variant droge, ki jo ponujajo uživalcem.

Še posebno učinkovito iščejo tržne artikle, s katerimi pridobivajo nove ” žrtve”.

Pa si poglejmo nekatere:

VZORCI” LSD” V OBLIKI PIVNIKOV, ki se zadnje čase najpogosteje pojavljajo v Sloveniji! Vabljivo poslikani pivniki, prepojeni z umetno pridobljeno drogo LSD ali s PCP, ki spadata med HALUCINOGENO DROGO, so zlastiprimerni kot” krinka” in zato tudi zelo razširjeni. Vendar pa kljub na videznenevarnemu izgledu, kot nadomestilo za LSD tablete, povzročijo spremembo zaznave časa, prostora, vonja, barve, tipa!
Temu normalno sledijo močnejši halucinogeni, ki pa so še nevarnejši in povzročajo, da znane stvari doživljaš popolnoma drugače kot običajno. Največkrat uživalci halucinogenov občutijo ogroženost, strah, grozo, … Še dolgo po prenehanju teh neposrednih učinkov omenjenih drog se lahko halucinacija ponovi! Pogosto uživalci te vrste droge navzven delujejo kot duševni bolniki!

ECSTASY – DERIVATI AMFETAMINOV V OBLIKI TABLET, spadajo tudi med tako imenovane” bonbončke”, saj so izredno lepo pisani in poslikani. Opremljeni z napisi in simboli, ki so v naši kulturi in zavesti simboli za vse kaj drugega kot za to, kar hočejo biti v svoji novi preobleki Imenujemo ga tudi rekreacijska oziroma” plesna droga”, preplavlja predvsem disko klube, saj z njeno pomočjo lahko mladi preplešejo celo noč. V bistvu nekaj časa ne čutijo, da so utrujeni, žejni, … Se pa potijo, izgubljajo vodo in lahko zaradi tega dehidrirajo in padejo v nezavest.
Zaradi te” nenevarne” in” povsem nedolžne” droge je umrlo že veliko mladih, saj je poceni in vsakomur dosegljiva. Težava je v tem, da ga izdelujejo ilegalno in zato lahko vsebuje številne škodljive primesi, uživalec pa tega ne ve točno, saj ne ve kaj kupi!

 MARIHUANA in HAŠIŠ
Marihuano in hašiš je mogoče kaditi v obliki cigarete ali v pipi, ( z dodatkom navadnega tobaka ali brez ), lahko pa ju pripravimo kot čaj ali celo vmešamo med hrano!? Mladega človeka po začetni stimulaciji, ki je vse krajša, kaj kmalu pusti” praznega”, in seže torej po močnejši drogi.

Ta pa je ecstazy ali pa je kar HEROIN.
HEROIN je izredno zasvajujoča droga, pridobljen iz nezrelih makovih glavic. V primerjavi z navadnim žitnim makom je opijski mak višji ima velike cvetove in veliko glavico. Te opijske glavice poleg opija ( ki ga predelajo v heroin ), vsebuje ta mak še, za medicino nepogrešljive sestavine – morfin (proti bolečinam), kodein (proti kašlju )..
HEROIN kroži kot ilegalna droga v obliki belega ali tudi rjavega praška za njuhanje (snifanje), za kajenje, ali pa ga uživalci raztopijo v žlici vode in si ga vbrizgajo z injekcijsko iglo v žilo. Začetnemu občutku pravijo narkomani, da je nekakšen fizični in psihični orgazem, ki pa traja le nekaj trenutkov. Sledi mu nekaj ur trajajoči občutek ugodja – temu pa nebhodno že ABSTINENČNE težave. In zakaj je heroin tako nevaren? Zato, ker že po nekajkratnem uživanju POVZROČI HUDO ZASVOJENOST – to pomeni vedno večji odmerek v vedno krajšem obdobju in to pomeni tudi OBVEZNO ZDRAVLJENJE ali SMRT.

KOKAIN pridobivajo iz južnoameriškega grma KOKA. Domačini so že nekdaj žvečili liste koke – proti bolečinam, proti utrujenosti, izčrpanosti in tudi zato, ker so bili revni, da so s žvečenjem pregnali občutek lakote
KOKAIN pri nas pred leti še nismo poznali, dočim danes skoraj 40 % zaseženih mamil predstavlja kokainsko osnovo. K nam prihaja v obliki belega praška. Za nekaj časa poveča živahnost, energijo ter povzroča večjo telesno aktivnost.
Takoj za tem pa, na žalost, hudo TELESNO in DUŠEVNO ODVISNOST!! Prav zato se zasvojenci le stežka odločijo za zdravljenje, oziroma ne morejo prenehati z drogiranjem. Zapleti pri abstinenci so podobni duševnim boleznim in večinoma vodijo v nasilna dejanja ali celo v smrt.
Naj omenim še posebno značilnost – njegov ( kokainski ) derivat” CRACK”, ki prav tako kot kokain vodi v bliskovito zasvojenost, le s to razliko, da je zelo poceni v primerjavi z drugimi” UŽIVALSKIMI STRUPI”.
KOKAIN uživalci kadijo, njuhajo, ali pa si raztopljenega vbrizgajo v žilo. Tudi uživalci teh vrst mamil se radi skrivajo za temnimi očali, saj imajo tedaj, ko droga učinkuje, močno razširjene zenice.
Na žalost pa se je ta vrsta še najbolj razpasla pri nekaterih športnikih, ki si v želji za uspehom in s tem tudi zaslužku, včasih lahkomiselno privoščijo majhen odmerek, ki pa takoj preraste v območje zasvojenosti. Izgovor, češ da rabim temna očala, ker mi je zdravnik svetoval menda nekaj v zvezi z OZONSKO LUKNJO, ( primer MARADONE, ki ga verjetno vsi poznamo ),” pa bi bolj sodil v medicinski krog, da bi mu raziskali možgansko luknjo,” je zapisal novinar v nekem italijanskem časopisu.

MLADI TVEGAJO – A SE TEGA NE ZAVEDAJO!

Problem narkomanije nikjer v svetu in tudi pri nas ne bi bil tako akuten, če ne bi bilo njegovo zdravljenje in seveda tudi ozdravljenje tako problematično. Res je, da mnogim, tudi težjim zasvojencem današnji medicinski posegi lahko omogočijo preživitev težke abstinenčne krize. Res pa je tudi, da je od tega trenutka naprej še naprej odvisen, vse dokler se sam ne odloči, za korenito spremembo svojega življenja. Navadno se to zgodi takrat, ko postanejo zunanji pritiski tako močni, da sam uvidi, da ni drugega izhoda, saj so prijatelji, družina, ljubljene osebe, sodišča, služba i.t.d. resnično dovolj tehten razlog, da se odloči za ta korak.
Vendar pa je to le zunanja motivacija, ki pa jo v terapiji skušajo preusmeriti v notranjo motivacijo. To pomeni, da mora vsak pri sebi razčistiti, kaj pravzaprav hoče! Večina si želi čimprej prenehati z uživanjem mamil, vendar pa sama želja še ni dovolj.

Potrebno je narediti SPREMEMBO PRI SEBI, KAR JE ZA VSE RESNIČNO NAJTEŽJE!!!

Ker imamo pri narkomaniji opraviti z ZELO HUDO KRONIČNO BOLEZNIJO, je jasno, da tudi pri zdravljenju nismo zadosti uspešni in tudi ozdravitev ni 100 % trajna. Tako imenovani recidivi ali ponovno uživanje droge je zelo pogost pojav, sploh pa, ker se uživalci zavedajo, da so enkrat že preživeli ta pekel in upajo tudi na reprizo. Zato se gibajo v” začaranem krogu” želja, obljuba, droga, … Kdor se resnično hoče znebiti droge za stalno in odločno premagati zasvojenost, mora zapustiti prejšnje okolje v katerem je jemanje droge nekaj običajnega, mora spremeniti šolo, ali okolje svojega otroštva in mladosti, si izbrati prave prijatelje, pravo okolje, kjer bo našel samega sebe in sebe tudi v družbi in družini ni težko nehati in zaživeti v novem življenju, vendar zaenkrat, – vsaj v večini primerih s pomočjo zelo obetavnega zdravila na osnovi IBOGAINA, to je izvlečka korenine afriškega grma, – je to le začasna rešitev. Ko namreč učinek tega zdravila ( in tudi drugih ekvivalentnih zdravil ) poneha, – JE ŽELJA PO DROGI SPET TU!!!

Ta, zadnji stavek, ki je, žal trdno povezan s kruto resnico, pa nam da nujno smer reševanja tega problema. – SAMO PREVENTIVNI UKREPI, – TO JE ŽIVLJENJE BREZ DROGE, LAHKO PRI DANAŠNJEM STANJU IZBOLJŠAJO SITUACIJO PRI REŠEVANJU MLADIH ŽIVLJENJ.

P R E V E N T I V A? DA! SAMO KAKO?

Verjetno se že” med vrsticami” zlahka ugotovi, da vsako razmišljanje ali tudi akcija ne bi bila niti najmanj lahka, če že ne nemogoča, vendar akcija brez začetnega optimizma je že v naprej obsojena na neuspeh. In kako si pridobiti dovolj veliko” porcijo” OPTIMIZMA?
Mislim, da zelo, zelo težko, in da akcija ne bi smela biti akcija posameznikov ali peščice optimistično razpoloženih vzgojiteljev, ali staršev, ali zdravstvenih delavcev, ali …

Ne! Akcija bi pač morala biti zasnovana tako, da bi zajela vse, vse tiste, ki mislijo in čutijo z mladimi, ki se z njimi in njihovo problematiko dnevno srečujejo, tiste ki poznajo vse pore mladega življenja, in navsezadnje tudi tiste, ki jim ni ali jim ne bi smelo biti vseeno, kakšno bo naše življenje jutri.
Skratka, akcija bi morala biti izredno precizno in obenem široko zasnovana ter vključena v naše redno življenje kot ena izmed vsakodnevnih nalog in opravil. In prav zaradi pomembnosti in težavnostne stopnje bi morala dati pobudo naša Ministrstva, od šolstva in športa, preko kulture, zdravstva, sociale, i.t.d.
Zavedati bi se morali, da imamo za nasprotnika IZREDNO NEVARNEGA TEKMECA, KI PRI SVOJIH” AKCIJAH” NE IZBIRA SREDSTEV IN NI NITI NAJMANJ POPUSTLJIV!
V SVOJEM GRABEŽLJIVEM POHLEPU ZA DENARJEM, HLADNOKRVNO PUŠČAJO MLADE DA IZGUBLJAJO SVOJ SMISEL DO ŽIVLJENJA, IN DA IZGUBIJO TUDI SVOJA ŽIVLJENJA!!

V bitki proti narkomaniji, oziroma DROGI, smo v POPOLNOMA IZGUBLJENEM POLOŽAJU, saj lahko samo registriramo, se zgražamo, in čakamo v strahu, da ne bi droga v svoje kremplje ujela tudi naših najbližjih!!!
NAŠ STRAH PA RES NI NIČ ODVEČ! Spet nas je pred kratkim izredno presenetila vest o vpletenosti v uživanje droge in to pri mlademu športniku, ki je idol domala vse svetovne mladine, vzor športnika in dvakratni zmagovalec svetovnega skakalnega pokala v smučarskih skokih. ANDREAS GOLDBERGER,”ANDI”, kot so ga klicali popularno vsi njegovi prijatelji, vsi mladi ljubitelji tega športa po celem svetu, je priznal, da je ob neki priliki poskusil drogo.
No, tu pa je spet potrditev naših misli in trditve, da je SOVRAŽNIK MLADIH – DROGA, navzoč vedno in povsod, kjer dela in se pripravlja na življenje mladi rod. Tu je spet potrditev, da so PREPRODAJALCI -“DEALERI” – neumorni in v svojem uničujočem poslu, kruti in neizprosni. Saj je jasno, kajti le tako dealeri pridejo do svoje doze,saj so večinoma že globoko v zasvojenosti. PRIJATELJI SO MU POTREBNI, POSEBNO TISTI, KI BODO ČEZ ČAS NJEGOVI REDNI ODJEMALCI IN S TEM TUDI NJEGOVI VZDRŽEVALCI.
ZAČARANI KROG SE JE SPET ENKRAT OBRNIL, IN SPET LAHKO PRIČNEMO:

PREVENTIVA DA! SAMO KAKO?

 LITERATURA:

  • OTROK IN DROGA ( Priloga”NAŠE ŽENE” – oktober 1996 )
  • OTROK IN DRUŽINA ( številka 10 – oktober 1996 ) / Droga iz vtičnice /
  • Ministrstvo za NOTRANJE ZADEVE SLOVENIJE,Služba za stik z javnostjo
  • Osnovna sola Toncke Cec

Za objavo pripravila: Petra Žveplan, učiteljica biologije, kemije in spoznavanja narave na Osnovni šoli Tončke Čeč, Trbovlje

Vir: Revija Za srce


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?