fbpx

POROČILO O NALEZLJIVIH BOLEZNIH V MESECU SEPTEMBRU

arhiv

BOLEZNI, PROTI KATERIM CEPIMO Dobili smo prijavo oslovskega kašlja pri šestmesečni in štirimesečni deklici. Deklici proti bolezni nista bili cepljeni. AKUTNE OKUŽBE DIHAL V septembru…

BOLEZNI, PROTI KATERIM CEPIMO Dobili smo prijavo oslovskega kašlja pri šestmesečni in štirimesečni deklici. Deklici proti bolezni nista bili cepljeni. AKUTNE OKUŽBE DIHAL V septembru smo opazovali stalno naraščanje akutnih okužb dihal. Tedensko število prijav se je gibalo od 647 prijav na 100.000 prebivalcev v prvem tednu septembra do 1302 prijavi na 100.000 prebivalcev v zadnjem tednu v mesecu. Največji porast akutnih okužb dihal je bil pri predšolskih otrocih. Gripi podobnih obolenj v mesecu septembru ni bilo. OSTALE KAPLJIČNE OKUŽBE Med ostalimi kapljičnimi nalezljivimi boleznimi prevladujejo norice, ki predstavljajo 14% vseh prijavljenih obolenj v mesecu septembru. Število prijav noric je za 45% višje kot v preteklem mesecu. Na drugem mestu po pogostnosti so bile streptokokne angine (44 prijav) in na tretjem mestu škrlatinke (39 prijav). Število prijav škrlatinke je bistveno višje kot pretekli mesec, ko smo prejeli 12 prijav. Dobili smo prijavo legioneloze pri 48-letnem pacientu. Bolnik je v času inkubacije dva dni bival v termalnem kopališču. Navedel je kopanje v vseh bazenih term, tuširal se je ob bazenih in v hotelski sobi. ČREVESNE NALEZLJIVE BOLEZNI Prejeli smo 529 prijav črevesnih nalezljivih bolezni. Najpogosteje so bile prijavljene driske brez dokazanega povzročitelja (308 prijav), med dokazanimi povzročitelji pa so prevladovale bakterije salmonele (65 prijav) in kampilobaktri (33 prijav). TRANSMISIVNE NALEZLJIVE BOLEZNI Prejeli smo 131 prijav Lyme borelioze, od tega največ prijav prve faze bolezni -eritema migrans (128 prijav). Število prijav klopnega meningoencefalitisa je upadlo. Prejeli smo 12 prijav, prejšnji mesec 24. 65-letni upokojenec je zbolel z erlihiozo. Navajal je ugriz klopa, ki ga je odstranil šele po nekaj dneh. ZOONOZE 47-letni moški je zbolel z leptospirozo. V ospredju klinične slike je bila zlatenica. Ob epidemiološkem poizvedovanju je bolnik navedel, da je bil v času inkubacije bolezni na dopustu na Hrvaškem. Ribaril je v tolmunih na Dravi, več ur dnevno je stal v vodi, kjer je tudi najverjetneje prišlo do okužbe. MENINGITISI Število prijav virusnih meningitisov, pri katerih povzročitelja niso opredelili, upada. Prejeli smo 15 prijav, prejšnji mesec 31, v juliju letos pa 44. IMPORTIRANE NALEZLJIVE BOLEZNI Obravnavali smo 21 primerov importiranih črevesnih okužb. Pri enajstih bolnikih so kot povzročitelja dokazali bakterijo salmonelo, pri štirih bakterijo kampilobakter, pri treh bakterijo šigelo ter pri dveh bolnikih bakterijo jersinijo, pri enem bolniku bakterijo E.coli. Bolniki so se večinoma okužili na Hrvatskem ter v BIH, v posamičnih primerih pa tudi v Mehiki, Jemnu, Italiji in Španiji. EPIDEMIJE V enem izmed ljubljanskih vrtcev smo obravnavali epidemijo drisk. Zbolelo je 7 od 24 izpostavljenih. V klinični sliki je prevladovalo bruhanje, ena oseba je imela drisko in bruhanje. Kot povzročitelja smo dokazali Calici virus. Obravnavali smo zastrupitev s hrano. Zbolele so 4 osebe, ki so zaužile malico v bifeju. V blatu treh zbolelih so dokazali bakterijo salmonelo. SLOVENIJA STEKLINA IN ODMETAVANJE VAB ZA LISICE Tako v Evropi kot drugod v svetu menijo, da je odmetavanje vab, ki vsebujejo cepivo proti virusu stekline za divje živali (lisice), velika pridobitev za človeštvo. S tem, ko skušamo doseči imunost proti steklini pri lisicah, zmanjšujemo tudi možnost prenosa bolezni od steklih lisic na domače živali in končno tudi na človeka. Odmetavanje vab naj bi pripomoglo k izkoreninjenju stekline tako v Sloveniji kot v številnih državah v Evropi. Vaba je sestavljena iz ribje moke ali drugih živil, ki privabljajo lisice – glavnega prenašalca stekline v Sloveniji in v večini evropskih držav. V notranjosti vabe (od zunaj ne opazimo) je kapsula, ki vsebuje tekočino – cepivo z oslabljenim virusom stekline. Če pridemo v stik z vabo, je nemudoma potrebno mesto kontakta temeljito spirati z vodo in milnico, potem pa se moramo oglasiti v antirabični ambulanti območnega Zavoda za zdravstveno varstvo. Če opazimo, da žival – predvsem mačka ali pes, je vabo, se živali ne smemo dotikati! Za žival, ki poje vabo, to ne predstavlja nevarnosti. Če pa je bil človek v kontaktu z živaljo, ki je zaužila vabo, se mora prav tako oglasiti v antirabični ambulanti. Opozarjamo, da je potrebno ob ugrizu psa ali druge živali nemudoma poskrbeti za pridobitev podatkov o lastniku živali: ime in priimek, točen naslov bivališča. Le tako je mogoče sprožiti postopek opazovanja živali, s tem pa se lahko tudi izognemo morebitnemu nepotrebnemu cepljenju proti steklini. Stekla žival lahko življenjsko ogroža tudi lastnika in njegove družinske člane. Opazovanje živali, ki ga izvajajo veterinarji, je potrebno pričeti nemudoma po ugrizu ali poškodbi (1., 5. in 10.dan).
Več »

Sorodne vsebine

Sledite nam