Kaj je masaža?

Človeško telo, Dom & prosti čas, Zanimivo, Zdravje, Življenjski slog

Masaža je nedvomno eden najprijetnejših načinov za sprostitev. Udobno se uležemo in sprejemamo božajoče gibe po telesu.

Masaža je nedvomno eden najprijetnejših načinov za sprostitev. Udobno se uležemo, z ugodjem sprejemamo božajoče gibe po telesu, pri tem pa nas navdaja še prijeten občutek da nekdo skrbi za nas.

Kljub temu, pa se za masažo večina ljudi odloči šele, ko jih začne nekaj boleti, torej, ko je hrbet preveč napet, kadar jih muči neznosen glavobol, ki se širi iz zatilja proti vrhu glave, ali kadar imajo hude bolečine v mišicah. Pa bi si lahko ravno masažo privoščili pogosteje in kar tako, brez vzroka, enostavno samo zase in za naše počutje.

Če ne potrebujete medicinske masaže je najlepše, če vas masira partner. Pri tem ne boste uživali samo vi, dobrodejno, sproščujoče delovanje bo čutil v rokah tudi tisti, ki vas masira. Poleg tega pa se lahko pri masiranju tudi izmenjavate.

Vrste masaž:

  • Klasična masaža
  • Masaža dojenčka
  • Limfna drenaža
  • Kitajska masaža
  • Shiatsu masaža
  • Masaža stopal – refleksna masaža
  • Tajska masaža

Kako masiramo in masažni prijemi: Za masažo si moramo vzeti čas. Masiramo počasi in ritmično.

Masažni prijemi:

  • Glajenje: s celotno površino dlani opisujemo velike kroge po celem telesu.
  • Mišični prijemi: velike mišične predele- tilnik, ramena, lakti, stranske hrbtne mišice, zadnjico, stegna, meča – gnetemo, vlečemo in rahlo ovijamo.
  • Drgnjenje: s palci, konicami prstov ali pestmi pritiskamo na predele ob hrbtenici, na podlakti, dlani, stopala ali obraz.
  • Udarjanje: z zaokroženimi dlanmi, z mezinčevo stranjo dlani ali s pestmi udarjamo po mehkejšem tkivu, bokih, stegnih in zadnjici.

Kje začnemo in kje končamo z masiranjem?

  • začnemo na hrbtu: najprej obdelamo zatilje in ramena,
  • z rokami potujemo po hrbtu navzdol (masiramo ob hrbtenici in ne pritiskamo po njej),
  • preko zadnjice in stegen masiramo vse do stopal,
  • izdatna masaža stopal (stopalo ima na tisoče živčnih končičev, ki so refleksno povezani s celim telesom, zato masaža stopal učinkuje na celo telo),
  • sledi prednja stran telesa,
  • najprej vrat, sledi obraz in lasišče za tem ramena, roke, dlani in prsni koš (pri ženskah masiramo le predel okoli prsi!),
  • trebuh je izredno občutljiv, zato le božamo z rahlimi, krožnimi gibi v smeri urnega kazalca prek bokov po nogi navzdol do stopal,
  • ob koncu masaže položimo obe roke na partnerjevo telo in z njimi nekaj časa mirujemo,
  • po masaži sebi in partnerju privoščimo nekaj minut počitka.

Kaj povzroči masaža?

  • segreva in sprošča napete mišice,
  • razteza vezivno tkivo sklepov,
  • spodbuja pretakanje mezge,
  • pripomore k boljšemu dihanju,
  • povečuje izločanje odpadnih in strupenih snovi iz telesa,
  • prek živčnih prog deluje na notranje organe in regulira njihovo delovanje,
  • trenira vlakna vezivnega tkiva in pripomore k prožnosti kože.

Kdaj doseže masaža svoj namen?

  • telo mora biti pred masažo pregreto, zato si pred masiranjem privoščite toplo kopel,
  • poskrbite, da bo temperatura sobe primerna, da vas ne bo zeblo in bi se preveč shladili,
  • čim bolj udobno se ulezite in poskrbite za primerno podlago,
  • med masažo zaprite oči in pazite na dihanje,
  • zavestno spremljajte dotike,
  • popolnoma se sprostite in prepustite ugodju,
  • ne premikajte se,
  • povejte, kateri gibi vam denejo dobro,
  • po masaži še nekaj časa mirno lezite in uživajte v sprostitvi.

Če vi masirate bodite pozorni da:

  • masaža prija tudi vam,
  • ste udobno nameščeni,
  • ko masirate je najbolje, da klečite,
  • hrbet imejte ves čas vzravnan,
  • gibi in prijemi naj prihajajo iz celega telesa,
  • kadar zamenjate položaj sprostite hrbet,
  • masirajte le s toplimi rokami,
  • dlani si natrite z masažnim oljem.

Masaža proti bolečinam v mišicah

Po novejših teorijah bolečine v mišicah ne nastanejo zaradi nabiranja mlečne kisline v mišicah, temveč zaradi drobnih razpok v mišičnih vlaknih, ki nastanejo pri prevelikih obremenitvah. Teh seveda z masažo ne moremo odpraviti, lahko pa omilimo bolečino. Splošna sprostitev povzroči namreč, da ranjene točke manj bolijo.

Sicer pa nas bolečine v mišicah, ki jih dobimo po vadbi opozarjajo, da smo pretiravali in še nimamo zadostne kondicije.

Razlika med navadno in športno masažo

Športnike masirajo en dan, ali nekaj ur pred tekmo. Pri tem krepko pregnetejo in obdelajo predvsem tiste mišice, ki bodo kasneje najbolj obremenjene. Tako so mišice dovolj prekrvavljene, da lahko med tekmovanjem hitreje reagirajo in prenesejo daljše obremenitve, kar zmanjšuje tudi možnost poškodb.

Katerih delov telsa ne smemo masirati?

  • mezgovnice,
  • pazduhe,
  • dimelj,
  • kolenskih zgibov.

Kdaj se moramo masaži odpovedati?

  • kadar imamo vročino,
  • pri kakršnem koli vnetju.

Devet prijemov za samomasažo

Masirate se seveda lahko tudi sami in se tako sprostite in si olajšate bolečino. Pomanjkljivost samo-masaže je v tem, da le težko dosežemo vse dele telesa. Njena prednost pa je, da se je lahko lotite kjerkoli in kadarkoli.

1. prijem
Sprošča ramena in vrat: Z obema rokama pritiskajte, krožite in gnetite napete mišice na tilniku in vratu.

2. prijem
Sprošča hrbtenico: Z rahlo odprto pestjo mehko udarjate na hrbtne mišice pod pasom. S tem krepite hrbtne mišice in sproščate celo hrbtenico.

3. prijem
Pomirja: S konicami prstov pritiskajte, krožite in narahlo udarjajte po prsnem košu. S tem sproščate mišice vse do tilnika in ramen.

4. prijem
Napenja kožo na trebuhu: Nežno ščipanje rahlo povzdignjene kože na trebuhu in valjanje med prsti sprošča kožo in podkožno tkivo.

5. prijem
Masaža podplatov. S palcema obeh rok masirajte celoten podplat. Masirajte v ravnih črtah, s kožnimi gibi in z vibracijami.

6. prijem
Nežno pritiskajte s palcema obeh rok na vmesne prostore med prsti na hrbtišču stopala, nato posamič krožite s prsti.

7.prijem
Lajša glavobol: Zapestja si pritisnite na senca in narahlo krožite z njimi. Glava in celotno telo se sprostita.

8.prijem
Preganja utrujenost oči: Konice kazalcev rahlo pritisnite na nosni koren, krožite z njimi in vibrirajte. Takšna masaža preganja glavobol, pomaga pri utrujenih očeh in spodbuja celoten živčni sistem.

9. prijem
Deluje poživljajoče: S kazalcem in sredincem narahlo pritisnite na sredino glave in ju obračajte v smeri urnega kazalca. Takšna masaža deluje poživljajoče.

Masaža obraza

Masaža blagodejno deluje na obraz in telo. Masažne tehnike se zlahka naučimo in jo izvajamo kar pri nanašanju dnevnih ali nočnih krem. Taka masaža ni enakovredna strokovni masaži, je pa sproščujoča in blagodejna.

Kaj moramo vedeti pri masaži obraza

  • Pritisk prstov na kožo naj bo rahel.
  • Ne drgnite in ne vlecite kože!
  • Za masažo uporabite bolj mastne kreme, ker se ostale prehitro vpijejo.
  • Začnite na čelu, zaključite na vratu.
  • Med masažo imejte zaprte oči in ne razmišljajte, sprostite se.
  • Na koncu masaže z dlanmi rahlo udarjajte po obrazu. To kožo poživi.

Viri in literatura:

  • Helene Klaus, Inken Kloppenburg: Svetovalec za sodobno ženo,
    tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani, Ljubljana, 1977
  • Clare Maxwell-Hudson: The complete book of masage,
    1988 Dorling Kindersley Ltd., London,
    Clare Maxwell-Hudson: Masaža za sprostitev, zdravje in dobro počutje,
    Ljubljana, Cankarjeva založba, 1990
  • Felix Karin: Lepota in zdravje,
    Ljubljana; Mladinska knjiga, 1991
  • Devereux Charla: Aromaterapija: eterična olja in njihova uporaba/
    Charla Vrbinc, ljubljana: DZS, 1995
  • Rudiger, Margit : Občutljiva mesta
    Čvrsta zadnjica, napeta stegna, raven trebuh, vitki boki/ Margit Rudiger, Sabine Haberlein; (prevajalka Irena Polanc- Kristan)- Ljubljana: DZS, 1997
  • Carsten Lili: Lepota skozi letne čase
    Ljubljana: Prešernova družba, 2000
  • Angela Flanders: Aromatherapy for the home,
    published in 2000 by Chancellor Press, an imprint of Bounty Books, a division of the Octopus publishing Group Ltd, 2-4 heron quays, London, 2000
  • Janez Vidmajer: Kozmetika iz rastlin
    Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984
  • Margit Rudiger: Umetnost ličenja/
    prevedla Zorka Jakoš- Ljubljana:DZS, 1994- (Freundin priročnik)
  • Bolz Elke: Lep obraz
    Pravilna nega in kozmetični izdelki, pomoč, pri težavah s kožo, lepota od znotraj/
    Elke Boltz; prevajalka Irena Polanc- Kristan-Ljubljana: DZS, 1996
  • Bolz Elke: Pričeske za vse tipe žensk/
    Elke Bolz; prevedla Zorka Jakoš- Ljubljana: DZS, 1994- (freudin, priročnik)
  • Krašovec-Pogorelčnik, Mateja: Estetika oblačenja,
    Učbenik za izobraževalne programe tekstilni tehnik in tekstilec/
    Mateja Krašovec Pogorelčnik -natis- Velenje: Pozoj,1997 – ( Zbirka Učbeniki / Pozoj)
  • Lange – Ernst, Maria – E.: Lepota in naravna kozmetika:
    program blage nege za kožo in lase s številnimi napotki in recepti, ki jih lahko pripravimo sami/
    Maria-E. Lange -Ernst ; (prevod Suzana Trlep).- Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992

Spletne strani:

Kozmetika in savna Fanči


Sledite nam