fbpx

Holesterol

Bolezni, Zdravje in bolezni

Holesterol naš vsakdanji Članek napisala Barbara Hrovatin, dr.med. Holesterol je mehka, voskasta snov, maščoba, ki se nahaja v vsakem kotičku našega telesa, saj je pomemben…

Holesterol naš vsakdanji
Članek napisala Barbara Hrovatin, dr.med.

Holesterol je mehka, voskasta snov, maščoba, ki se nahaja v vsakem kotičku našega telesa, saj je pomemben sestavni del vseh celičnih membran in ovojnic živčnih celic, iz holesterola pa v našem organizmu nastajajo tudi nekateri pomembni hormoni in vitamin D ter žolčne kisline.

Telo si holesterol zagotavlja z lastno sintezo v jetrih, le slabo tretjino dnevnih potreb po holesterolu vnašamo s hrano in to izključno s hrano živalskega izvora ( zapomnimo si, da v nobeni rastlinski hrani holesterola ni niti za trohico!). Holesterol je torej nedvomno pomembna sestavina človeškega telesa, težave nastanejo le, kadar ga je preveč. Raziskave kažejo, da preveč holesterola v svoji krvi “nosi naokrog” kar polovica odraslih ljudi v razvitih državah in tudi v Sloveniji. Stanje zvečane koncentracije holesterola v krvi imenujemo hiperholesterolemija in dobro se je zavedati, da predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za aterosklerozo in razvoj bolezni srca in ožilja.

A965556A-4FEF-11E1-B756-E45F66B94067

Dobri in slabi holesterol

Ker je holesterol kot pravi predstavnik maščobe seveda v vodi netopen (vsi dobro vemo, da se voda in maščoba ne mešata), se mora po krvi prenašati v posebnih prenašalcih, ki jih imenujemo lipoproteini.

Za razvoj ateroskleroze – mašenja žil – je najnevarnejši t.i. lipoprotein nizke gostote (angl. Low Densitiy Lipoprotein) ali LDL kot piše v vašem krvnem izvidu. LDL delci namreč po krvi prenašajo največ (75%) holesterola in so ta svoj tovor – holesterol – tudi pripravljeni odložiti v steno arterije in s tem položijo temelj za aterosklerozo.Več takšnih nizko gostih lipoproteinov imamo v krvi, več holesterola lahko odložilo v stene naši žil, zato LDL holesterolu dostikrat nadenemo tudi imena slabi, nevarni, hudobni ali najbolj aterogeni holesterol. Zanimivo je, da se v žilni steni še predvsem radi zadržujejo oksidirani delci LDL, kar je dalo osnovo za znanstveno domnevo, da bi snovi, ki preprečujejo to “notranje rjavenje” – t.i. antioksidanti – lahko preprečevale tudi razvoj ateroskleroze.

Prvi rezultati so vzpodbudni in zaenkrat sta se pri zaviranju procesa ateroskleroze še najbolj izkazala dva znana antioksidanta koencim Q 10 in vitamin E. Ker pa ima vse v naravi dve plati in s tem osnovno danost za ravnotežje, obstaja tudi v primeru prenašalcev holesterola po naši krvi “druga plat medalje”, t.i. dobri, zaščitni ali antiaterogeni holesterol; gre za lipoproteine visoke gostote ali s kratico HDL ( high density lipoproteins), ki omogočajo, da se presežek holesterola prenaša iz različnih tkiv in tudi iz žilne stene nazaj v jetra, od koder se lahko izloči iz organizma. Manj imamo tega zaščitnega lipoproteina, manjša je naša sposobnost “čiščenja”, odstranjevanja holesterola iz žilne stene in večje je naše tveganje za razvoj ateroskleroze.

Povzamemo torej lahko, da je v izogib zvečanemu tveganju za bolezni srca in ožilja dobro imeti čim več dobrega, visoko gostega HDL, ter čim manj nevarnega, nizko gostega LDL holesterola. Optimalne vrednosti maščob v krvi si po novejših evropskih priporočilih lahko zapomnimo s preprostim padajočim zaporedjem 5-3-2-1. Tako naj bi bilo skupnega holesterola v naši krvi manj kot 5 enot, slabega LDL holesterola manj kot 3, trigliceridov (to so neholesteorlne maščobe) manj kot 2 in dobrega HDL holesterola pa vsaj 1 enoto (milimol na liter). 5-3-2-1 – ta preprosta spominska formula vam lahko pomaga interpretirati tudi vaš krvni izvid, ob višjih vrednostih pa se človek seveda takoj sooči z vprašanjem:
Kaj sploh določa količino maščob v moji krvi, zakaj jih je preveč?

Vzroki hiperlipidemij

Poleg podedovanih dejavnikov, na katere ne moremo vplivati, na količine maščob v naši krvi vpliva predvsem naš način življenja. Daleč najpogostejši vzrok za zvišane krvne maščobe so tako kar nezdrave življenjske navade. Ob naštevanju dejavnikov, ki zvečujejo maščobe v krvi in nas izpostavljajo večji nevarnosti zaradi ateroskleroze, je očitno, da gre za stare “znance”, razvade, ki naše zdravje rušijo tudi z mnogih drugih strani in ne le preko maščob v krvi. Na prvem mestu je gotovo prehrana bogata z nasičenimi – živalskimi maščobami, ki še bolj kot sam holesterol zvišujejo škodljive maščobe v krvi, tudi preveč kalorična hrana z debelostjo sama po sebi dviguje holesterol pa tudi trigliceride v krvi, na krvne maščobe negativno vplivata tudi kajenje in telesno nedejaven način življenja, saj znižujeta zaščitni HDL holesterol.
Zato je vedno najpomembnejši in prvi ukrep, ki se ga morajo lotiti vsi z zvišanimi krvnimi maščobami, sprememba prehrane s poudarkom na vsebnosti in vrsti maščob ter vzpodbujanje k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Zaželeno je, da bi vsi odrasli poznali svoje vrednosti krvnih maščob (skupnega holesterola, HDL, LDL in trigliceridov) in jih tudi vzdrževali v čimbolj optimalnem območju z zdravim načinom življenja, ki so mu zdravila lahko le dodatek, nikakor pa ne nadomestilo.
Poznavanje krvnih maščob in njihovo obvladovanje je gotovo pomembna naložba za zdravje in vitalnost, ki bi jo ne smel zamuditi noben odrasel človek razvitega sveta!

Več: www.fidimed.si >>>


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?