Zaprtje

Bolezni, Zdravje in bolezni

Zaprtje ali opstipacijo tekom življenja izkusi praktično vsak zemljan.

Članek je napisala Barbara Hrovatin, dr.med.

Neprijetno, oteženo in neredno iztrebljanje majhnih količin tršega blata je daleč najpogostejša prebavna motnja, s katero se v tretjem življenjskem obdobju srečuje kar dobra polovica prebivalcev razvitega sveta. Zakaj je zaprtje tako pogosto in kako ga lahko olajšamo?

Zaprtje ali opstipacijo z oteženim iztrebljanjem majhnih količin trdega blata, mučnim napenjanjem in občutkom nepopolne izpraznitve tekom življenja izkusi praktično vsak zemljan. Čeprav tedensko število odvajanj blata lahko zelo varira in za vsakogar obstaja njemu lasten ritem prebave, pa splošno velja, da oteženo iztrebljanje manj kot dvakrat tedensko označimo kot kronično zaprtje. Ob tem je dobro opozoriti, da sama nerednost oz. manjša pogostost odvajanja blata še ne pomeni avtomatično tudi zaprtja – posameznik lahko odvaja blato le vsak tretji dan, pa vendar ne govorimo o opstipaciji, če to opravlja brez težav. Velja pa tudi obratno: mučno odvajanje majhnih količin zelo trdega blata, pa čeprav morda vsakodnevno, lahko označimo kot zaprtje, če je spremljano z napenjanjem in občutki nepopolne izpraznitve. Kot vidimo, so za diagnozo kroničnega zaprtja potrebni tako objektivni (frekvenca, količina in trdost odvajanja) kot tudi subjektivni kriteriji (občutki oteženega odvajanja z nepopolno izpraznitvijo in napenjanjem) in prepričanje mnogih, da so zaprti zgolj zato, ker blata ne odvajajo prav vsak dan, ni upravičeno.

Vzroki

Vzrokov za zaprtje je precej in so zelo različni. Med manj pogoste vzroke zaprtja sodijo nekatere bolezni kot so motnje delovanja žleze ščitnice, možganska kap, multipla skleroza, parkinsonizem in sladkorna bolezen. Zaradi hormonskih sprememb in “gneče” v trebušni votlini zaprtje rado muči nosečnice, pojavlja pa se lahko tudi kot stranski učinek nekaterih zdravil, predvsem pomirjeval, močnejših zdravil proti bolečinam ter dodatkov kalcija in železa. K zaprtju pogosto sodijo tudi hemeroidi, po domače imenovani “zlata žila”, saj na eni strani odvajanje trdega blata prispeva k samemu nastanku teh razširjenih ven okrog zadnjične odprtine, po drugi strani pa prisotnost hemeroidov zaradi bolečin ob odvajanju blata lahko zaprtje še poslabšuje. Pomembno je vedeti, da zaprtje včasih spremlja resne črevesne bolezni (rak debelega črevesa!). Ob nenadno nastalem zaprtju oz. nenadni spremembi običajnega načina odvajanja blata, ki traja več kot teden dni, ob odvajanju črnega blata ali v blatu vmešane rdeče krvi je potreben čimprejšnji zdravniški pregled! Seveda pa je najpomembnejša in daleč najpogostejša oblika zaprtja t. i. kronično habitualno zaprtje, kjer je prebava neurejena brez očitnih vzrokov oz. organskih bolezni. Večino krivde za pogostost tega “navadnega” zaprtja lahko z gotovostjo pripišemo kar samemu načinu življenja sodobnega človeka, ki ga kroji telesna neaktivnost (mehaniziranost vsakodnevnih opravil, sedeče delo) ter prehrana s pretežno industrijsko predelanimi – rafiniranimi živili, ki vsebujejo premalo vlaknin.

6F6580E6-5171-11E1-87D8-E45F66B94067

Kaj storiti?

Za redno prebavo največ lahko storimo kar sami. Poleg redne telesne aktivnosti (zadošča že pol ure zmerne hoje na dan) je za preprečevanje zaprtja najpomembnejša zdrava prehrana, ki vsebuje dovolj vlaknin in tekočine ter malo predelanih živil, kot so sladoled, siri, meso in vsi izdelki iz bele moke, ki vsebujejo zelo malo vlaknin. Vlaknine se nahajajo predvsem v sadju (jabolka, breskve, mandarine), zelenjavi (brokoli, zelje, korenje, špinača, bučke), stročnicah ter neoluščenih žitih (žitni zajtrki, polnozrnate testenine, neoluščen riž). Ker jih človeška prebavila ne presnavljajo in ne absorbirajo, vlaknine zvečujejo volumen blata, preko vezave vode pa ga tudi mehčajo in tako na naraven način olajšujejo iztrebljanje. Proti zaprtju pomaga tudi pitje zadostnih količin tekočine (vsaj liter in pol na dan, srčni in ledvični bolniki pa po nasvetu zdravnika), vzdrževanje rednosti odvajanja (isti kraj in čas brez hotenega zadrževanja) in sprostitvene tehnike (npr. joga). Šele kadar s temi splošnimi ukrepi ne uspemo ugnati trdovratnega zaprtja, si lahko pomagamo z uporabo odvajalnih sredstev. Med naravna odvajala sodijo vlakninski dodatki, ki večajo volumen blata (npr. Verolax) ter salinična odvajala (mineralna voda Donat), ki odvajanje blata pospešijo z vezavo vode, pri trdovratnejšem zaprtju pa si občasno lahko pomagamo tudi z močnejšimi odvajali na zdravniški recept (npr. Prorektal). V vsakem primeru pa bi bilo prav, da smo prijaznejši do svojega črevesja in mu z rednim gibanjem ter polnovredno prehrano omogočamo osnovne pogoje za normalno delovanje, ki prav gotovo pomembno vpliva na dobro počutje celotnega organizma.

Prehrana pri zaprtju

Pri kroničnem zaprtju naj bolnik vedno najprej poskuša urediti prebavo z ustreznimi prilagoditvami prehrane in življenjskega sloga ( živila z veliko vlaknin, dovolj tekočine, redno telesno gibanje, navajanje na odvajanje blata ob istem času…), šele nato naj uporabi tudi primerno odvajalo!

Za preprečevanje in lajšanje zaprtja je najpomembnejše dvoje: dovolj zaužite tekočine in hranil z balastnimi snovmi. Balastne snovi ali z drugo besedo vlaknine sodijo v skupino ogljikovih hidratov, ki se v prebavilih ne presnavljajo in ne absorbirajo – ostajajo v črevesju, vežejo vodo in večajo volumen blata ter tako na najbolj naraven način omogočajo mehkejše in rednejše iztrebljanje. Med živila, ki se jim je ob nagnjenosti k zaprtju najbolje izogniti, pa sodijo čokolada, ruski čaj, banane, močnate jedi (cmoki, štruklji…), bel kruh, ter vsa industrijsko predelana – rafinirana živila kot so npr. suhomesnati izdelki, slano pecivo in čips, instant juhe…Bolj naravna in preprosta je naša hrana, bolj zdrava je. Pa to ne velja le za delovanje našega črevesja, temveč za zdravje celotnega organizma in tako boste sadje, zelenjavo, neoluščena žita, stročnice, oreščke in semena vedno znova našli v prehranskih priporočilih pri praktično vseh najpogostejših kroničnih boleznih sodobnega človeka od ateroskleroze in bolezni srca in ožilja do sladkorne bolezni in celo raka. Splača se poizkusiti in našemu organizmu vrniti naravno hrano,ki jo je sodobni človek izgubil nekje na poti industrijskega napredka in moderne tehnologije.

Več: http://www.fidimed.si/ >>>


Sledite nam