fbpx

Celiakija

Bolezni, Zdravje in bolezni

Celiakija je bolezen začetnega dela tankega črevesa, ki je posledica preobčutljivosti na gluten. Gluten je v vodi netopen protein zrnja pšenice. Podobne proteine najdemo tudi…

Celiakija je bolezen začetnega dela tankega črevesa, ki je posledica preobčutljivosti na gluten. Gluten je v vodi netopen protein zrnja pšenice. Podobne proteine najdemo tudi v zrnju ječmena, rži in ovsa.

Klinično obliko bolezni, ki se kaže predvsem s prolongirano drisko in slabšim napredovanjem otrok na po prehodu na normalno prehrano, je prvi že leta 1888 opisal angleški zdravnik SJ Gee. Škodljiv učinek glutena v prehrani bolnikov s celiakijo pa je leta 1950 dokazal nizozemski zdravnik WK Dicke. Kmalu po tem odkritju so bolezen povezali s značilno histološko sliko tankega črevesa, ki še danes velja za zlati standard v diagnostiki celiakije.

Pri nastanku celiakije igrajo odločilno vlogo dedni faktorji. Bolezen lahko odkrijemo pri 5-10% vseh ožjih družinskih članov bolnikov s celiakijo. Genske študije pa v zadnjem času bolezen vse pogosteje povezujejo s specifičnimi HLA označevalci, predvsem HLA DR3, HLA DQA1*0501 in HLA DQB1*0201, ki so kodirani na kratkem kraku 6. kromosoma. Hkrati pa v svetovnih centrih poskušajo odkriti tudi gene na nekaterih drugih kromosomih.

Pojavne oblike celiakije

Klinična slika celiakije se je na podlagi uporabe novejših diagnostičnih metod močno spremenila. Tako danes poznamo več pojavnih oblik celiakije:

  • tipična celiakija

    Tipična oblika bolezni se pojavlja v zgodnjem otroštvu. V klinični sliki prevladujejo dolgotrajne driske, slabo napredovanje oz. izguba telesna teže, bruhanje, napet trebušček, smrdeče in neprebavljeno blato, slabokrvnost…, ki se pojavijo po prehodu na hrano, ki vsebuje gluten. Pri tej obliki so prisotna protitelesa značilna za celiakijo in značilne histološke spremembe sluznice tankega črevesa.

  • atipična celiakija

    Atipična oblika bolezni se pojavlja pogosteje pri otrocih po drugem letu starosti in pri odraslih. V klinični sliki prevladujejo neznačilni simptomi, kot so nespecifične abdominalne bolečine, slabo počutje, nizka rast, deformacija zobovja, osteopenija, osteoporoza, nevrološke motnje, ginekološke motnje, zaprtje, aplopecija, slabokrvnost… Tudi pri tej obliki bolezni so prisotna protitelesa značilna za celiakijo in značilne histološke spremembe.

Asimptomatske oblike celiakije:

  • tiha celiakija je oblika bolezni, za katero je značilna tipična okvara črevesne sluznice, ki pa poteka brez izraženih simptomov. Za celiakijo značilna protitelesa so prisotna.
  • latentna celiakija je oblika bolezni, za katero je značilna normalna črevesna sluznica, ob normalni prehrani, pri bolniku, ki je nekoč že imel dokazano tipično atrofično sluznico, ki pa se je po ustrezni brezglutenski dieti normalizirala. Tudi pri teh bolnikih odkrivamo za celiakijo značilna protitelesa.
  • potencialna celiakija je oblika bolezni (za razliko od latentne), pri kateri bolnik še nikoli ni imel atrofične sluznice. Edini znak za preobčutljivost na gluten je pri teh bolnikih prisotnost značilnih protiteles.

Diagnoza

 Diagnoza bolezni še danes temelji na biopsiji sluznice tankega črevesa, ki je pravzaprav zlati standard za postavitev diagnoze. Biopsijo črevesne sluznice lahko opravimo z aspiracijsko sondo ali endoskopsko.Uporaba novih diagnostičnih metod – predvsem dokazovanje seroloških označevalcev celiakije: antigliadinskih (AGA), antirekuletinski (ARA), antijenualnih (JAB), in antidomizijskih (EMA) protiteles ter v zadnjem času tudi protiteles proti tkivni transglutaminazi (t-TG), je omogočila zmanjšanje števila potrebnih biopsij s tri na eno.

Zdravljenje

Do sedaj je znana samo ena oblika zdravljenja – stroga brezglutenska dieta, ki traja celo življenje. Prehrambeni izdelki, in sicer moka, zdrob, kruh, pecivo, omake in temu podobne jedi iz: PŠENICE, RŽI, JEČMENA in tudi OVSA, so v dieti brez glutena prepovedani.

Pozornost je treba posvetiti tudi sestavi drugih prehrambenih izdelkov, ki lahko vsebujejo veziva pšeničnega izvora. Vsa druga živila, kot so koruza, riž, ajda, proso, krompir, zelenjava, sadje, mleko, jajca, meso in ribe so v prehrani bolnikov s celiakijo dovoljena. Kot nadomestilo pšenični moki obstajajo posebne vrste brezglutenske moke, na voljo pa so tudi brezglutenski kruh, testenine in brezglutenski keksi.

Dolgoročna napoved

Dokler se bolnik s celiakijo prehranjuje z brezglutenskimi živilin nima nobenih težav in se ga obravnava kot zdravega. Zaenkrat pa žal ni nobene možnosti, da bi se celiakija dokončno pozdravila.

POZOR: Če prekrški med dieto ne privedejo do takojšnjega poslabšanja bolezni, to še ne pomeni, da se lahko bolnik normalno prehranjuje. Težave po prekinitvi diete lahko vodijo v dosti hujšo obliko bolezni, ki pa jo je težje pozdraviti: rak prebavil, predvsem maligni limfom, je pri bolnikih s celiakijo pogostejši prav pri bolnikih s celiakijo, ki se ne držijo stroge brezglutenske diete!

(Podatke na tej strani je omogočilo Društvo za Celiakijo. Če želite kaj več izvedeti o tej bolezni, se obrnite na njihovo domačo stran.)


Sledite nam