fbpx

VZAJEMNA POSLUJE SKLADNO Z ZAKONOM

arhiv

Vodstvo Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.v.z. se je z današnjo novinarsko konferenco odzvalo na nekatera napačno interpretirana dejstva o poslovanju zavarovalnice, ki so jih nekateri posamezniki…

Vodstvo Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.v.z. se je z današnjo novinarsko konferenco odzvalo na nekatera napačno interpretirana dejstva o poslovanju zavarovalnice, ki so jih nekateri posamezniki zaradi nepopolnega poznavanja problematike v zadnjih dneh izpostavili v javnosti. V Vzajemni zagotavljamo, da je tako konstituiranje kot samo poslovanje največje slovenske zavarovalnice za prostovoljna zdravstvena zavarovanja potekalo v skladu z veljavno zakonodajo. USTANOVITEV VZAJEMNE Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z., je z 1,12 milijona zavarovancev največja slovenska specializirana zdravstvena zavarovalnica. S svojim poslovanjem je začela 1. novembra 1999, saj so spremembe in dopolnitve Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju iz leta 1998 zahtevale, da mora Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je pred tem izvajal prostovoljna zdravstvena zavarovanja, skladno z določili Zakona o zavarovalnicah ustanoviti družbo za vzajemno zavarovanje kot specializirano zavarovalnico za prostovoljna zdravstvena zavarovanja. ZZZS kot ustanovitelj Vzajemne je 28. maja 1999 imenoval 17-člansko začasno skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, h kateri bi morala svoje soglasje dati tudi vlada RS. 28. oktobra 1999 je bila družba vpisana v sodni register, vlada RS pa kljub številnim pozivom s strani ZZZS ni podala soglasja k imenovanju začasne skupščine. Skupščina ustanovitelja je zato pooblastila upravni odbor ZZZS, da v prehodnem obdobju do izdaje soglasja opravlja funkcijo skupščine Vzajemne. »Menimo, da je glavni vzrok, da Vzajemna po dveh letih in desetih mesecih samostojnega poslovanja še vedno nima oblikovane redne skupščine, v tem, da ni bilo izdano soglasje vlade RS k imenovanju začasne skupščine do pričetka poslovanja Vzajemne. Za izdajo soglasja sta bili potrebni dve leti,« je povedal član uprave Vzajemne Marko Jaklič. Vlada RS je pred izdajo soglasja želela zamenjati nekatere člane začasne skupščine, čeprav ji veljavna zakonodaja tega ni omogočala, njena pristojnost je bila zgolj (ne)izdaja soglasja k imenovanju začasne skupščine. Po dolgotrajnem opozarjanju tako s strani ZZZS kot tudi Vzajemne je soglasje naposled izdala (14. junija 2001). S tem so na Vzajemni nemudoma stekle priprave za sklic prve začasne skupščine, ki se je na prvi seji sestala 6. septembra 2001. V istem obdobju so se začele priprave za izvedbo volitev v redno skupščino Vzajemne. Te bi morale potekati preko območnih svetov ZZZS (ki so po takratnem statutu Vzajemne predstavljali elektorska telesa), katerim pa se je oktobra 2001 iztekel mandat, zato je morala Vzajemna počakati do oblikovanja novih. Izkazalo pa se je, da je v novo oblikovanih območnih svetih ZZZS veliko zavarovancev konkurenčne zavarovalne družbe Adriatic, zaradi česar so morali na Vzajemni popolnoma na novo pripraviti način izvedbe volitev v skupščino in posledično spremeniti svoj statut. Te spremembe je začasna skupščina potrdila na drugi seji 11. julija 2002. Na osnovi sprejetih sprememb bodo v prihodnjem mesecu pripravili pravilnik o volitvah, ki bo omogočil izvedbo volitev. Na Vzajemni ocenjujejo, da bodo prve volitve v redno skupščino lahko izvedli predvidoma do konca leta 2002. Redna skupščina pa bo na svojem prvem zasedanju imenovala redni nadzorni svet, ta pa posledično tudi upravo Vzajemne. »Vzajemna je pridobila dovoljenje za poslovanje s strani takratnega Urada za zavarovalni nadzor in bila vpisana v sodni register, kar nedvomno kaže na to, da je bil ves postopek ustanovitve zakonit,« je povedal Marko Jaklič. Vzajemna je namreč že pred ustanovitvijo ob vlogi za pridobitev dovoljenja za poslovanje Uradu za zavarovalni nadzor posredovala vse potrebne dokumente. Prav tako pa tudi danes v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz Zakona o zavarovalništvu, o svojem poslovanju tekoče obvešča Agencijo za zavarovalni nadzor. NAGRADE NADZORNEMU SVETU Vzajemna je v poslovnem letu 2001 ustvarila 786 milijonov dobička, od katerega smo skladno s sklepom skupščine 700 milijonov namenili za varnostne rezerve, ki omogočajo, da svojim zavarovancem lahko zagotavljamo dolgoročno zdravstveno varnost, 7,5 milijona tolarjev bruto pa je skupščina namenila za nagrade sedmim članom nadzornega sveta. »Glede konkretnega vprašanja, ali imajo člani uprave in člani nadzornega sveta Vzajemne pravico do nagrad in sejnin, je potrebno odgovoriti pritrdilno. To je mogoče utemeljiti tudi s temeljnimi načeli korporacijskega prava in neposredno z razlago zakonskih predpisov, ki urejajo omenjeno družbo,« v svojem strokovnem mnenju upravičenost članov nadzornega sveta do nagrad utemeljuje prof. dr. Šime Ivanjko, strokovnjak za zavarovalno pravo. Prof. dr. Ivanjko dodaja, da pri upravljanju z družbo za vzajemno zavarovanje obstaja veliko podobnosti z upravljanjem v delniški družbi. Obe vrsti družb imata upravo, nadzorni svet in skupščino z razliko, da pri delniški družbi skupščino sestavljajo delničarji, pri družbi za vzajemno zavarovanje pa člani oziroma njihovi zastopniki. »Z vidika temeljnih načel korporacijskega prava imajo organi v vsaki pravni osebi pravico, da v skladu s statutom pravne osebe določijo način, višino in vrsto plačila za delo članom nadzornega sveta in uprave,« meni Ivanjko. Tako po njegovem mnenju niso sporne niti sejnine članov nadzornega sveta. »Višina nagrade članom nadzornega sveta je celo bistveno nižja, kot je to značilno za primerljive pravne osebe v Sloveniji, saj je v povprečju vsak član nadzornega sveta prejel nagrado za delo v letu 2001 v višini 460.000 tolarjev neto. Članstvo v nadzornem svetu poleg dela za pripravo na zahtevne seje pomeni tudi veliko odgovornost, saj njegovi člani jamčijo za svoje odločitve z vsem svojim premoženjem. Novela Zakona o gospodarskih družbah pa je že za poslovno leto 2001 nadzornemu svetu poverila še dodatne odgovornosti,« komentira Marko Jaklič. PREJEMKI UPRAVE Vodstvo Vzajemne se je na novinarski konferenci odzvalo tudi na nekatere trditve o domnevno previsokih prejemkih uprave. Prejemki uprave so skladni s kriteriji za individualne pogodbe o zaposlitvi managerjev, ki so objavljeni tudi v Uradnem listu, in so javno objavljeni v Letnem poročilu Vzajemne za leto 2001. Številke, ki so bile navedene v medijih, niso uradni podatki Vzajemne. Prejemki upravi so namreč odvisni od poslovanja družbe in so odvisni od rezultata uspeha, zaradi česar prejemki med letom nihajo tudi za 30 odstotkov. Uradni podatki o prejemkih uprave v letu 2002 bodo skladno z zakonom objavljeni v letnem poročilu naše družbe in to so edini verodostojni podatki. »Prejemki uprave so v velikem delu odvisni od poslovnega rezultata. Zato lahko komentiramo le uradne podatke, ki so objavljeni v našem letnem poročilu za leto 2001 na strani 66. Po naših informacijah so ti prejemki v drugi polovici prejemkov uprav v zavarovalništvu, kljub temu da je Vzajemna druga največja slovenska zavarovalnica. Moji prejemki so bili s prihodom na Vzajemno celo nekaj nižji od prejemkov ostalih članov uprave ravno zaradi tega, ker sem prišel na novo in moja uspešnost ni mogla biti upoštevana. Zanimivo pa je to, da v največji zavarovalnici niti Agencija za zavarovalni nadzor niti vlada RS ne moreta priti do podatkov o prejemkih uprave,« komentira dr. France Arhar. »Nikoli nismo skrivali podatkov o naših prejemkih, saj jih skladno z zahtevami Agencije za zavarovalni nadzor objavljamo v našem letnem poročilu,« dodaja Marko Jaklič. Plače tričlanske uprave v letu 2001 so tako znašale dobrih 60 milijonov tolarjev bruto, kar pomeni dobrih 25 milijonov neto. V povprečju to pomeni, da je bila povprečna plača posameznega člana uprave 694.000 tolarjev neto, plača dr. Arharja pa še nižja od navedenega zneska. Več: Poslovanje Vzajemne je zakonito
Več »

Sorodne vsebine

Sledite nam