fbpx

Teden varčevanja in brezplačnih nasvetov

Zavod MON

31. oktober je svetovni dan varčevanja. Poznamo ga od leta 1924, ko so se na srečanju v Milanu zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav in z razglasitvijo posebnega dneva varčevanja posameznike in gospodarske družbe…

31. oktober je svetovni dan varčevanja. Poznamo ga od leta 1924, ko so se na srečanju v Milanu zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav in z razglasitvijo posebnega dneva varčevanja posameznike in gospodarske družbe opozorili na pomembnost varčevanja.

V obeležitev tega dogodka pripravljamo na spletnem portalu Med.Over.Net posebno akcijo.

V sodelovanju z avtorjem knjige “Zakaj sem brez denarja?”, Alešem Babičem, pripravljamo 7 dnevno “terapijo” brezplačnih nasvetov, kjer bomo vsakodnevno prebirali konkretne nasvete, kako bolje ravnati z denarjem. Pred nami je pot skozi “biblijo varčevanja.” :-)

Aleš meni, da bi z modrim trošenjem denarja Slovenci lahko veliko naredili za svojo blaginjo. Postali bi lahko ena najbogatejših in okolju prijaznih držav v Evropi.

Pridružite se nam na pot odkrivanja skrivnosti varčevanja.
Prepričani smo, da bomo ob koncu tedna lahko vsi bogatejši.

vaš Med.Over.Net

1. DAN: Zakaj je sploh potrebno varčevati?

Živimo v času, ki nas bo dobesedno prisilil, da bomo postali varčni, če se želimo izogniti tako finančnim težavam kot ekološki katastrofi.

Nekaj desetletij nazaj je zadostovala ena sama plača na družino, pa so kljub temu uspeli prihraniti denar. Sedaj pa živimo v času, ko sta celo dve plači premalo. Zato smo si morali poiskati še dodatna dela, zaradi česar pa trpi naša družina. Če želimo imeti več časa zase in družino ter hkrati tudi več denarja, moramo zmanjšati življenjske stroške.

Ste se kdaj vprašali zakaj bi sploh varčevali?

Živimo v času, ki je zelo negotov zato je še posebej potrebno varčevati. Če smo brez prihrankov si ne upamo pogajati za višjo plačo. Zato ni čudno, da so v realnosti plače vedno nižje.

Varčujemo lahko za pokojnino, šolanje otrok, dom, avto, za svoje projekte, neuresničene želje iz otroštva in za finančno svobodo.

Manj moramo trošiti tudi zato, da preveč ne škodimo okolju. Zmanjšati moramo stroške tudi zato, da bomo imeli več časa zase, družino in prijatelje. Zakaj bi cele dneve garali za stvari, ki jih v resnici sploh ne potrebujemo oziroma nam celo škodujejo?

Nekaj dejstev, ki vplivajo na to, da moramo z denarjem veliko bolj modro upravljati:

  • Varnih služb več že nekaj časa ni
  • Za pokojnino bomo morali sami poskrbeti
  • Poskrbeti za šolanje svojih otrok
  • Strokovnjaki menijo, da bodo avtomatizacija, robotizacija in kompjuteracija v nekaj naslednjih desetih letih odpravile v industrijskih državah od 50 do 80% vseh delovnih mest.
  • Plače se nam realno zmanjšujejo. Plača skoraj treh četrtin zaposlenih Američanov je bila leta 1994 realno za petino nižja, kot leta 1973.
  • Stroški so vsak dan višji (Inflacija)
  • Nenehno sposojanje denarja od prijateljev lahko zelo vpliva na vašo samozavest in medsebojne odnose
  • Prevelike obresti plačujemo bankam. Če ima 500.000 Slovencev Limit v povprečju velik 1.500 €. Potem vsako leto Banki samo obresti od Limita podarimo 100 milijonov evrov.
  • Vse dražji stroški zdravja
  • Dražje nepremičnine na dobrih lokacijah
  • Davki se višajo
  • Izdelki so slabše kvalitete. Zato jih uporabljamo krajši čas in s tem imamo večje stroške
  • Ni več časa zase.
  • Vedno višji stroški zaradi posledic onesnaževanje okolja (čiščenje voda, dražja zavarovanja, stroški zdravja …)
  • Da postanemo resnično svobodni, da lahko brez dlake na jeziku izražamo svoje misli in to brez kalček strahu.
  • Negativne posledice revščine na otroke – Tabela

Negativne posledice revščine za otroke:

Posledice Verjetnost pojava med revnimi otroki v primerjavi z ne revnimi

Otroška smrtnost

1,5 do 3 krat bolj verjetno

Pomanjkanje železa v predšolski dobi

3 do 4 krat bolj verjetno

Delna ali popolna izguba sluha 

1,5 do 2 krat bolj verjetno

Delna ali popolna slepota

1,2 do 1,8 krat bolj verjetno

Resne telesne in duševne težave

Približno 2 krat bolj verjetno

Smrtne poškodbe v nezgodah

2 do 3 krat bolj verjetno

Pljučnica 

1,6 krat bolj verjetno

Vir: Children s Defense Found, 1998, str. XIV; po Sherman, 1997, str.4.

Zaradi pomanjkanja denarja izgubljamo življenjsko energijo

Kadar nam denarja primanjkuje, se predolgo ukvarjamo z mislimi o tem. Pri tem porabimo veliko energije in se začnemo nagibati k stresu.
Ko pa imamo dovolj denarja, je naša pozornost usmerjena v tisto, kar si resnično želimo. In takrat veliko prej ugotovimo, kaj je naše poslanstvo.

Če imamo vedno premalo denarja, lahko denar postane naša obsedenost. Nezadovoljstvo zaradi denarja pa je eden glavnih vzrokov za prepire v družinah.
Kar več kot 90% ljudi je zadolženih, ker ne znajo razpolagati z denarjem. Če nad denarjem nimamo nadzora, lahko hkrati z našim zaslužkom rastejo tudi naši dolgovi!

2. DAN: Varčujem za resnične želje

“Če ne veste, kaj želite v življenju doseči, verjetno ne boste dosegli veliko.” (John M. Templeton)

Ljudje živimo od plače do plače in kupujemo stvari, ki nam v resnici škodijo. 90% misli usmerjamo v stvari, ki nam ne koristijo. Zasvojeni smo s tem, da moramo imeti najnovejše stvari, da se moramo oblačiti po zadnji modi. Kupujemo hrano z raznimi škodljivimi konzervansi. Potem pa se čudimo,  da nas doletijo različne bolezni. Sploh se ne zavedamo, da smo ravno kupci odgovorni za vse grozote, ki se dogajajo na  svetu, saj v večini porabimo denar za stvari, ki so škodljive za nas, družbo in okolje.

Jezni smo na neetična podjetja, hkrati pa kupujemo njihove izdelke in jih s tem delamo še bogatejše.

Žalostno je, da je po mnenju veliko ljudi uspeh povezan zgolj s kariero in z denarjem, posledica tega pa je, da zaradi tega posredno trpi na tisoče ljudi.
Zavedati se moramo, da je uspešen tisti, ki dela dobro zase in za celotno človeštvo oziroma tisti, ki ne gleda samo na svojo korist.  

V veliko primerih uresničujemo umetne želje, ki so nam jih vsilili mediji, prijatelji in drugi. Zato se moramo poglobiti vase ter ugotoviti, kaj so naše resnične želje.
Umetne želje nam vedno preprečijo, da bi prišli do naših resničnih želja in ravno zaradi tega čutimo v našem življenju veliko praznino.

Torej ugotoviti moramo, kaj so naše resnične želje, ki smo jih morda že imeli v otroštvu.
Želim pokazati, da si resnično zaslužimo boljše življenje.
Sledi primer, s katerim želim predstaviti, da si zaslužimo več.

Najbogatejši Zemljan v 1 uri zasluži toliko, kot teoretično zasluži Slovenec s povprečno plačo v 400 letih. Fizični delavec v Afriki bi moral za denar, ki ga dobi najbogatejši Zemljan v 1 uri, teoretično delati kar neverjetnih 10.000 let. NEVERJETNO, KAJ?

  • Ali menite, da ste vredni vsaj 0,01% premoženja, ki ga poseduje uradno najbogatejši Zemljan? Kaj menite, kolikšne mesečne obresti bi imeli, če bi imeli samo toliko denarja? Imeli bi okoli 42.000 € na mesec in kljub temu bi to še vedno naneslo 10.000-krat manj, kot ima uradno najbogatejši človek na svetu.
  • Ali bi si želeli imeti vsaj 2.000 € prihodkov na mesec od vlaganj in ustvarjanja? Če ste pozitivna osebnost, si zaslužite veliko več, saj bi lahko z denarjem pripomogli k izboljšanju sveta.
  • Ali mislite, da je prav, da vse življenje živimo v revščini in da ne počnemo stvari, ki nas izpolnjujejo? Ali ste morda opazili, da zaradi pomanjkanja denarja živimo v nenehnem strahu in bedi? Kaj bi počeli, če bi imeli na razpolago vse bogastvo, ki ga svet premore? Ali si zaslužimo življenje, polno sreče, veselja in ljubezni?

Višja sila noče, da nenehno živimo v revščini, saj po nepotrebnem izgubljamo čas in energijo, ko si delamo skrbi zaradi pomanjkanja denarja.
Kjer je revščina, je veliko nasilja in uničevanja. Višja sila nam želi ravno nasprotno, torej ustvarjalnost in srečo. Le težko pa smo srečni, če energijo zapravljamo za skrbi.

Ljudje, ki imajo jasno postavljene cilje, se veliko lažje odrečejo umetnim željam in zato si tudi prihranijo veliko denarja. Ljudje z velikimi potrošniškimi dolgovi ponavadi nimajo postavljeni svojih ciljev in živijo v nenehnem strahu pred preživetjem.

3. DAN: Ali res potrebujem kar kupim?

… ali kako mediji vplivajo na nas.

Ali res potrebujem kar kupimo

V oddaji Oprah Show so gostili bogato ameriško družino, ki se je odločila nekaj časa preživeti v krogu revnega afriškega nomadskega plemena.

Družina je prispela v kočo, kakršno vidimo samo na televiziji. Hiša iz blata, vročina in delo od zore do mraka. Po vodo so morali nekaj kilometrov peš, zato so med vračanjem v kočo  veliko vode polili. Otroci so v začetku jokali in hoteli nazaj v domače udobje, gledati tv in igrati igrice.

Kasneje pa je družina  vzpostavila lepo vez s plemenom. Ugotovitev vseh družinskih članov je bila sledeča: »Vsega imamo preveč, živimo razsipno in pozabljamo na pomembne stvari v življenju, na odnose, pogovor in prijateljstvo«. Otroci, ki so bili prej razvajeni, so sedaj začeli bolj ceniti svoje starše in stvari, ki jih imajo doma.

Pleme, ki je sprva delovalo primitivno, je tej družini v resnici zelo pomagalo. V civiliziranem svetu se vse vrti okrog potrošništva, pozabljamo pa na stvari, ki so resnično pomembne, na ljubezen, mir, hvaležnost in medsebojne odnose.

Veliko ljudi je finančno in čustveno zabredlo zelo globoko. Ker ne obvladajo položaja, v katerem so se znašli, skušajo zapolniti praznino in zato si velikokrat privoščijo stvari, ki niso v skladu z njihovimi finančnimi zmožnostmi. To jih pahne še globlje v dolgove. Ne znajo se več dokopati do svojega notranjega veselja in zadovoljstva, zato se skušajo nekako »zamotiti«. Temu bi lahko rekli tudi »hipnoza«, ki daje človeku lažno veselje do življenja.

V ZDA so naredili raziskavo, v kateri so raziskali, koliko stvari (izdelkov) ljudje v resnici potrebujejo. Raziskava je pokazala, da v trgovini s 30.000 izdelki v resnici potrebujemo le 140 le-teh. Torej kupujmo izdelke, ki jih potrebujemo in mesečno nam bo ostalo zelo veliko denarja.

Ali nas takrat, ko nakupujemo, obvladujejo številne potrošniške želje? Upremo se jim lahko na več načinov:

  • Vprašajmo se, če izdelek zares potrebujemo.
  • Natančno izračunajmo, koliko časa moramo delati, da zaslužimo za stvari, ki si jih želimo.
  • Razmislimo, če bomo zaradi tega nakupa čez 1 leto živeli boljše življenje.
  • Izračunajmo, koliko denarja bi imeli čez 20 let, če bi ta denar vložili v donosne naložbe.
  • Ali sedaj živimo boljše življenje, ker smo v preteklosti ves denar sproti porabili?
  • Ali nas imajo ljudje kaj raje zaradi naših preteklih nakupov?

Priporočljivo je, da shranjujemo račune po nakupu, po enem mesecu pa skupaj z družino preglejmo vse račune. Nato si postavimo zgoraj navedena vprašanja. Skupaj se dogovorimo, brez katerih stvari bi lahko živeli. Naslednji mesec pa kupujmo samo stvari, za katere smo se dogovorili. Čez mesec si na list papirja pišimo občutke, ki so nas spremljali pred in po nakupovanju.

“Če ne veste, kaj želite v življenju doseči, verjetno ne boste dosegli veliko.” (John M. Templeton)

Kako mediji vplivajo na nas:

Od trenutka, ko se zjutraj zbudimo, do trenutka, ko pridemo v službo, smo izpostavljeni propagandi: v nabiralniku imamo vsaj tri reklamne prospekte, po radiu slišimo 30 propagandnih sporočil na uro, v časopisu pa je že na prvi strani obilica reklamnih oglasov. Na poti v službo gremo verjetno mimo 20 jumbo plakatov.

Po nekih izračunih je vsak Zahodnjak od rojstva pa do svojega 18. leta starosti izpostavljen v povprečju 350.000 reklamam, dnevno pa se sreča z grozljivim številom 4.000 komercialnih sporočil!
Vir: (iz knjige »2.999 sit«, avtorja  Frederica Beigbederja)

Reklame seveda zelo vplivajo na našo podzavest, s tem pa tudi na naše nakupovalne navade. V nas ustvarijo želje, za katere sploh ni nujno, da so to naše prave resnične želje. Jaz jih imenujem »UMETNE ŽELJE«. Umetne želje nas odvračajo od naših resničnih želja, zato jih po navadi nikoli ne dosežemo.

Navajam odlomek iz zgoraj omenjene knjige:

“Sem oglaševalec. Ja, onesnažujem svet. Sem tip, ki vam prodaja sranje. Ki vas sili, da sanjate o rečeh, ki jih nikoli ne boste imeli. Moje poslanstvo je, da se vam cedijo sline. V mojem poklicu si nihče ne želi vaše sreče, saj srečni ljudje ne trošijo. Preživljam se tako, da vam lažem – in zato me mastno plačujejo. Sem povsod. Ne morete mi pobegniti. Kamorkoli pogledate, kraljuje moja reklama. Prepovedujem vam, da bi se dolgočasili. Prepovedujem vam, da bi mislili. Terorizem novosti mi pomaga pri prodajanju praznine. Odrejam, kaj je Res, kaj Lepo, kaj Dobro. Če vam pripopam jogurt na stene vašega mesta, ste lahko prepričani, da ga boste kupili. Mislite sicer, da imate pravico izbire, toda nekega lepega dne boste prepoznali moj proizvod na polici supermarketa in ga kupili, kar tako, samo za pokušino, verjemite mi, poznam svoj posel.”

“Mmm, tako fino je prodirati v vaše možgane. Uf, kako uživam v vaši desni polovici. Vaša želja ni več samo vaša: vsiljujem vam svojo. Prepovedujem vam, da bi si želeli kaj kar tako, po naključju. Vaša želja je rezultat investicije, ki se meri v milijardah evrov. Jaz danes odločam, kaj boste vi želeli jutri.”

“Vaše trpljenje je tisto, kar poganja posel. V našem žargonu se temu reče ‘postnakupno razočaranje’. Nujno rabite kak proizvod, takoj ko ga imate, pa že rabite drugega. Hedonizem ni humanizem: je cash-flow. In njegov moto?

“Zapravljam, torej sem.” Toda, da bi ustvarjali potrebe, je treba vzbujati ljubosumje, bolečino, nepotešenost: to so moja orožja. Moja tarča pa ste vi.” 
Vir: (iz knjige »2.999 sit«, avtorja  Frederica Beigbederja) izdala založba Vale-Novak, Ljubljana 2003

4. DAN: Finančni načrt in družinski proračun ali zapisujmo si stroške

Oblikujmo svoj lastni finančni načrt. Nekaj mesecev si zapisujmo svoje odhodke in prihodke. Z mislijo na svojo prihodnost vložimo najmanj 10% zaslužka v donosne naložbe, preostali denar pa namenimo drugim ljudem, torej za plačilo blaga in storitev. Predvsem namenimo denar za stvari, ki nam na daljši rok koristijo.

Nekaj mesecev si je priporočljivo v denarnico shranjevati vse račune in jih nato doma shraniti v škatlo, ki naj bo na najbolj vidnem mestu. Na koncu meseca je dobro pregledati vse račune z vso družino in z rdečo piko označiti tiste izdelke, ki nam ne koristijo. Še bolje pa je, da jih ocenimo od 1 do 5. Na koncu vsakega leta pa naredimo celoletni pregled izrednih izdatkov in dohodkov ter si zastavimo nove cilje za prihajajoče leto. To nam bo dalo velik zagon v novo leto.

Vse izdelke, ki jih kupujemo, ocenimo od 1 do 5:

ocena 5 – izdelek nujno potrebujem – pozitivno vpliva na moje zdravje, finančno prihodnost in na okolje
ocena 4 – izdelek potrebujem
ocena 3 – brez izdelka lahko živim
ocena 2 – izdelka ne potrebujem
ocena 1 – izdelka sploh ne potrebujem – negativno vpliva na moje zdravje, finančno prihodnost in na okolje.

Čim hitreje črtajmo izdelke, ki smo jih ocenili z oceno 1, kasneje pa se osredotočimo tudi na izdelke, ki smo jih ocenili z oceno 2. Te izdelke zamenjajmo z izdelki, ki jih ocenjujemo z ocenama 5 in 4.
Ko bomo to naredili, bomo zelo hitro prišli iz finančne stiske do finančne svobode. Postali bomo bolj zadovoljni in zdravi.

Preden se odpravimo po nakupih, si naredimo seznam stvari, ki jih potrebujemo, poleg tega pa poskušajmo čas nakupa skrajšati za polovico. In še zanimiv nasvet. Nikoli ne hodimo lačni v trgovino.

Izredni odhodki

Izredni odhodki so v resnici veliko višji, vendar pa jih velikokrat pozabimo upoštevati. To so nakup računalnika, avta, popravilo ali zamenjava strehe, kopalnice, fasade, nakup kuhinje, drugega pohištva, bele tehnike, zamenjava oken, razni delovni stroji in orodja, smuči, kolo itd.

Če te stroške preračunamo v povprečne mesečne stroške nam lahko nanesejo najmanj  200 € na mesec. Dalj časa, ko uporabljamo stvari, veliko bolje je. Priporočljivo pa je ta znesek vlagati v vzajemne sklade, ker bo potem lahko strošek tudi do petkrat nižji.
Na primer, če smo ravno sedaj kupili kuhinjo in jo mislimo imeti cca. 20 let, je dobro, da že sedaj mesečno nalagamo v vzajemne sklade, ker bomo lahko samo z 20% denarja prišli do nove kuhinje, ostalih 80% denarja pa bomo dobili od donosov.

Finančna zaščita

Če se želimo znebiti finančnega glavobola, si najprej ustvarimo finančno zaščito. To pomeni, da prihranimo toliko denarja, da se lahko ob izgubi službe z njim preživljamo še vsaj 6 mesecev.

Če smo ljudje brez finančne zaščite smo pripravljeni delati za nižjo plačo. Če nas doleti kakšen nepredviden strošek, smo prisiljeni vzeti posojilo ali pa za nizko ceno prodati kakšno stvar. Iz strahu pred izgubo zaposlitve smo žrtve manipulacij in stežka naredimo korak naprej: ne upamo si poiskati zaposlitve, ki bi nas veselila. Tako 40 let opravljamo delo, ki nam jemlje zdravje, življenjsko energijo in veselje do življenja.

Če nimamo finančne zaščite, ob nepredvidenih stroških jemljemo drage potrošniške kredite. Vsak kreditojemalec pa pri kreditu s petletnim obdobjem odplačevanja v tem času opravi cca. 1.000 delovnih ur samo za banko!

Če torej najamemo kredit v znesku 6.000 €, potem banki vsak mesec podarimo 50 €! Večina ljudi to počne vse življenje in tako živi na »umetnem standardu«.

Ne nasprotujem bančnim kreditom, kajti z njimi lahko obogatimo ali pa bankrotiramo. S krediti si lahko ustvarimo zelo veliko premoženje, vse pa je odvisno od naše finančne pismenosti.

Poznam kar nekaj ljudi, ki so nujno potrebovali denar, da bi poplačali dolgove. Zaradi tega so bili pripravljeni svojo nepremičnino prodati za več kot 20% ceneje. To pa lahko pomeni več kot 20.000 € izgube.
Če mesečno prihranimo samo 50 €, kaj mislite, koliko časa bi potrebovali, da bi prišli do zneska, ki ga izgubimo pri prodaji nepremičnine, ker nimamo finančne zaščite? Izračunajte!
V resnici ne bi izgubili samo teh 20.000 €, ampak 600.000 €, če upoštevamo pravilo 30.

5. DAN: Kje je ceneje

Ali se splača iskati izdelke z ugodnejšo ceno? Velja pravilo, da se ob nakupih ne smemo prenagliti. Raje mirno preglejmo ponudbo v več trgovinah in ugotovimo, kje lahko želeno stvar kupimo ceneje. Cene lahko pogosto  primerjamo kar preko spleta, zaradi česar se ni potrebno voziti od trgovine do trgovine.

Ta nasvet je zelo aktualen, kadar gradimo hišo, saj so lahko prihranki višji od  10.000 €.

Ko sem prekrival streho, sem poklical prijatelja, ki se ukvarja z gradbeništvom in zato ve, kje je možno material dobiti po najugodnejših cenah. Svetoval mi je, kako najceneje in hkrati kvalitetno narediti streho. Tako sem pri strehi prihranil okoli 3.000 €. To pomeni, da mi je en klic po telefonu prihranil kar lep kupček denarja. Za ta denar morajo nekateri delati kar šest mesecev. Zato je pametno povprašati znance ali prijatelje, ali nam lahko pomagajo najti cenejše in hkrati kvalitetne izdelke in storitve.

Za mnenje lahko povprašamo tudi ljudi na večjih forumih. S tem si lahko prihranimo zelo veliko časa in denarja.

Trgovci imajo zelo veliko psihološkega znanja, zato so vedno nekaj korakov pred kupci, pri čemer nas na različne načine zavajajo. Na policah trgovin so dražji izdelki praviloma postavljeni na desni strani, saj strokovnjaki vedo, da je večina kupcev desničarjev. Ni slučajno, da se moramo po kruh, meso in mleko sprehoditi do konca trgovine, pri čemer je pot podobna labirintu. In tako gremo v trgovino samo po kruh, iz trgovine pa se odpravimo s polnim vozičkom. Akcije nas skoraj vedno zaslepijo.

Ali mislite, da nam trgovci želijo dati popust? Včasih ni bilo toliko popustov, kot jih je danes,  pa tudi ljudje nismo bili v dolgovih. Zaradi popustov kupujemo veliko preveč, s tem pa najslabše odnese naše okolje, saj ga s tem še dodatno onesnažujemo.

Pravilo 30

“Svoj uspeh oceni skozi tisto, čemur si se moral odreči, da si ga dosegel.” Dalai Lama

Naša želja je na primer nov mobitel, ki stane 360 €. Ceno mobitela lahko pomnožimo s 30 in dobimo 10.800 €. To je znesek, ki ga privarčujemo v tridesetih letih, če naših 360 € vložimo v sklad s povprečnim letnim donosom 12%.
Upoštevati pa moramo vsaj 4% inflacijo. Torej bo čez 30 let 10.800 € v resnici vredno 3.622 €.
Koliko denarja pa bi naredili, če bi ta denar namenjali za rento in bi zaradi tega po 30-ih letih še kakšnih 30 ali 40 let prejemali rento – to pomeni, da lahko ta znesek v resnici pomnožimo s najmanj 30.

Pri tem pa moramo upoštevati, da donosi nihajo, tako da lahko v šestih letih naredimo tudi 30% izgubo, če vložimo, ko so cene delnic precenjene. Zato je priporočljivo vlagati konstantno določen znesek in enak dan v mesecu ter na čim daljše obdobje. Npr. Vsakega 18. v mesecu po 100 €.

Bogati ljudje se zavedajo, da lahko iz nekaj denarja naredijo veliko več denarja. Zato tudi z njim smiselno in spoštljivo ravnajo. Za njih je privarčevani denar kot seme. Tudi kmet prihrani semena za naslednje leto, potem pa naslednje leto pridobi iz enega semena veliko novih sadov, polnih semen.

“Varčevanje daje občutek izobilja, ki se zrcali v naših prihodnjih prihodkih.” (Phil Laut – Denar je moj prijatelj)

6. DAN: Zakaj je manj lahko več?

Poskušajmo prepoloviti sredstva, ki jih porabimo pri določenem opravilu:

  • Pri umivanju las lahko poskusimo porabiti polovico manj šampona kot do sedaj. To bo dobro vplivalo tudi na zdravje lasišča.
  • Porabimo polovico manj pralnih in čistilnih sredstev, saj tudi s takšno količino lahko enako kvalitetno očistimo površine in oblačila, manjša poraba čistil pa bo ugodno vplivala tudi na naše zdravje in okolje.
  • Uporabimo za polovico manj mehčalca, kot je navedeno v navodilu proizvajalca. Mnogi ga sploh ne uporabljajo, drugi ga nadomestijo z indijskimi oreški, ki so odlično pralno sredstvo in nadomestijo tudi pralni prašek.  Včasih je vseeno potrebno dodati manjšo količino pralnega praška, vendar naj bo le-ta čim bolj okolju prijazen.
  • Pri pripravi solate običajno uporabljamo preveč kisa in olja, kar tudi ni najbolj zdravo. Veliko bolj priporočljivo je kis nadomestiti z limono.
  • Ljudje porabimo kar štirikrat več zobne paste, kot je potrebno.
  • Namesto da frizerja obiščemo enkrat tedensko, ga lahko samo vsak drugi teden. Enako lahko naredimo z obiski v avtopralnici.
  • Mlajši uporabniki še posebej radi svoje mobilne telefone vsakih nekaj mesecev zamenjajo za novejše modele. Pametnejši je nakup kvalitetnejšega modela, ki bo s pogosto uporabo zdržal do tri leta, ko bo spet čas za novi model.
  • Ljudje navadno skuhajo več hrane, kot je lahko pojejo, potem pa v povprečju 20% hrane vržejo v smeti. To lahko pomeni tudi 50 € ali več izgubljenega denarja na mesec. Ali si lahko privoščimo, da vsak mesec zavržemo 50 €?

Nekateri 16 ur mesečno delajo samo za hrano, ki jo potem vržejo proč. In to nezavedno počnejo vsak mesec.

Če bomo upoštevali ta nasvet bomo lahko uporabljali za polovico manjšo posodo za smeti in če smeti recikliramo, še dodatno prihranimo denar.

Ta prihranjen denar pa vložimo v varčne izdelke, ki nam še dodatno pomagajo zmanjšati življenjske stroške

Z ekološkimi izdelki do 4 krat večjih  pasivnih dohodkov in hkrati do čistejšega okolja:

Splača se nam kupovati stvari, ki nam prihranijo denar, prihranek pa potem vlagati v sklade ali pa v svojo ustvarjalnost. Vložek se nam pri nekaterih stvareh povrne že v manj kot enem letu. S prihranki, ki smo jih ustvarili z uporabo varčnih izdelkov, lahko v 20-ih letih s pomočjo skladov ali drugimi naložbami prihranimo več kot 4-krat več denarja, kot bi ga prihranili, če bi denar namesto v nakup varčnega izdelka vložili direktno v sklade.
Grelec vode naj bo zelo dobro izoliran, saj lahko tako prihranimo do 10 € na mesec. Vsaki dve leti je potrebno odstraniti vodni kamen. Kupovati je potrebno stvari, s katerimi lahko privarčujemo denar:

  • tesnilo za tesnjenje oken in vrat;
  • razne izolacijske materiale;
  • zbiralnik deževnice;
  • gospodinjske aparate z oznako A, saj sodobni hladilniki energijskega razreda A porabijo do 75% manj energije kot naprave iz razreda G;
  • varčne žarnice.
  • Toplotne črpalke (geotermalna energija)
  • Fotovoltaika
  • vodni filter
  • termostati ….

Viko je že od nekdaj sanjal, da bi imel hišo iz naravnih materialov, in sicer narejeno tako, da ne bi veliko škodil naravi ter da bi z njo veliko prihranil. Zgradil si je hišo iz masivnega lesa in slamnatih bal, ki je zelo mikavna že na pogled. Ker zelo spoštuje naravo je na novo posadil več dreves, kot bo potrebno za izgradnjo njegovega doma. Vedel je, da imajo te hiše v primerjavi s klasičnimi hišami veliko dobrih lastnosti: pozitivno vplivajo na zdravje in počutje, so zelo varčne, saj so slamnate bale zelo dober izolator in daje občutek toplote. Izračunal je, da če bi postavil zidano hišo, bi za ogrevanje letno porabil cca. 1.500 €, s to hišo pa bo porabil približno 40% manj.

Z namenom, da bi znižal vse mesečne stroške, se je odločil, da si bo kupil vse naprave, ki bi lahko k temu pripomogle.

Na podstrešju je naredil kvalitetno izolacijo iz naravnih materialov. V zvezi z ogrevanjem se je odločil, da bo namestil toplotno črpalko, s pomočjo katere si bo prihranil še dodatnih  60%. Za toplotno črpalko ne potrebuje dodatnega prostora, ki bi ga na primer potreboval pri centralni na olje, saj mu ta zasede največ 2 m2. Ni mu potrebno zgraditi dimnika in tako si prihrani še 2.000 €. Ker lahko toplotno črpalko koristi tudi za hlajenje prostorov, mu ni potrebno kupovati klimatske naprave. Naredil si je tudi zbiralnik za vodo, s pomočjo katerega se bo oskrboval z deževnico za zalivanje vrta, pranje avtomobila, lahko pa jo bo uporabljal tudi za splakovalnik za straniščno školjko. Na streho je namestil sončne kolektorje, da mu bodo greli vodo. V hišo je namestil le aparate z oznako A (pralni stroj, hladilnik, zamrzovalnik, pomivalni stroj, štedilnik,…). Zaveda se tudi pomembnosti pitja čiste vode brez pesticidov in drugih nevarnih snovi, zato si je kupil filter za vodo in mu ni več potrebno kupovati vode v plastenkah, ki je prav tako škodljiva.

Vgradil si je v avto napravo na plin – tako bo prihranil vsaj 40% denarja v primerjavi z avtom na bencinski pogon.

Izračunal je, koliko več je moral investirati v te varčne izdelke in koliko bo z njihovo pomočjo letno prihranil: za varčne izdelke je dodatno porabil približno 8.000 €, njegov letni prihranek pa bo približno 2.500 €. Če bi teh 8.000 € vložil v sklade in jih ne bi investiral v varčne izdelke, bi imel okoli 640 € pasivnih letnih dohodkov, če upoštevamo 8% realni donos.

Če pa bi vložil v banko pa bi letno bil na izgubi za 160€, saj obresti bank ne dohitevajo porast življenjskih stroškov.

Ker pa je raje investiral v varčne izdelke, pa bo imel približno 2.500 € pasivnih dohodkov letno, saj za toliko so se mu zmanjšali letni življenjski stroški. V tem primeru ima torej z varčnimi izdelki cca. 4-krat večji dobiček, kot bi ga imel s pomočjo skladov, kaj še le, če bi primerjali z banko.

Vikotov prijatelj, ki oddaja v najem stanovanje, vredno 50.000 €, dobiva približno enake pasivne dohodke, kot Viko, ki je vložil le 8.000 € v varčne ekološke izdelke. Viko je torej s več kot 6-krat manjšim vložkom ustvaril enak prihodek, hkrati pa je naredil veliko za naravo, kar mu daje dober občutek in veliko samozavesti. Če bi ta prihranjeni denar investiral sklade s povprečnim 12% donosom, bi v 20 letih prihranil 201.714 €. Upoštevati še moramo, da ima ta hiša veliko večjo tržno vrednost, kot klasično zgrajena hiša brez varčnih ekoloških izdelkov. Ker je prijazen do narave in tako tudi do sebe, je nagrajen tudi s finančno neodvisnostjo.

Ali veste:

  • Če bi ukinili reklamne letake, bi vsako leto ohranili 100 milijonov dreves. Zato je priporočljivo, da na poštni nabiralnik nalepimo nalepko, ki odklanja reklamne letake. Takšne nalepke so nam na voljo na vseh poštah. S tem se bomo izognili tudi nepotrebnim »umetnim željam«.
  • Povprečna dnevna poraba vode na osebo je v razvitem svetu približno 300 l, na Madagaskarju pa samo 5.4 l.
  • Letno se v svetu s pesticidi zastrupi 750.000 ljudi.
  • Vsak dan zaradi bolezni, povezanih z onesnaženo hrano, zrakom ali vodo umre 5.500 otrok.
  • Dnevno na Zemljana odpade več kot 1.5 kg odpadkov. To pomeni, da Zemljani dnevno odvržemo kar 9 milijonov ton odpadkov. Z večjo potrošnjo ta številka seveda iz dneva v dan narašča.
  • V razvitem svetu je na leto več kot ena tona odpadkov na osebo. Kako bi bilo, če bi te odpadke imeli pred našim domom? Štiričlanska družina namreč letno odvrže toliko odpadkov, da bi lahko z njimi napolnili dvosobno stanovanje.
  • Če bi imel ves svet takšno gostoto vozil, kot jo ima zahodni svet, bi bilo zraka za dihanje samo še za 10 dni.
  • Če bi v vrsto postavili vse plastične kozarce, ki jih naredijo v enem dnevu, bi z njimi okrog ekvatorja obkrožili Zemljo.
  • Zemljani porabimo vsako minuto več kot milijon plastičnih vrečk. 98% vrečk se nikoli ne reciklira.

VIR: Načrt za zeleni planet – John Seymour, Herbert Girardet, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1991

Slovenci uporabimo na leto okoli 240 plastičnih vrečk na osebo. Če ena vreča stane 0,10 centov, smo letno porabili 24 €.

Če bi ta denar nalagali za prihodnost, bi v 35 letih prihranili kar 11.603 € ob 12% donosnosti, kar pa je dovolj, da bi si lahko že samo z donosi privoščili vsako leto dopust v vrednosti cca. 900 €.

Ko skrbimo za okolje, hkrati skrbimo za naše finančno stanje.

7. DAN: Kje se ne splača varčevati

Veliko je ljudi, ki varčujejo na napačen način. Morda res prihranijo kakšen evro, toda če pogledamo na daljši rok, ravno zaradi te njihove pretirane varčnosti drugje izgubljajo še več denarja.

Taki ljudje so ponavadi preveč sebični in imajo zaradi tega tudi manj dobrih prijateljev. Res pa je, da obstaja kar nekaj srčnih ljudi, ki se zaradi določenih stvari s težavo prebijajo skozi mesec. Če bi imeli ti ljudje več denarja, bi ga tudi z veseljem delili.

Sebičneži tudi takrat, ko imajo veliko denarja, le-tega  neradi delijo. Ponavadi kupujejo manj kvalitetne stvari, ki slabo vplivajo na njihovo zdravje in kvaliteto življenja in zato imajo manj energije za ustvarjanje, s tem pa dodatno izgubljajo denar. Ne privoščijo si seminarjev in delavnic, kar bi jim življenje spremenilo na boljše. Ne kupujejo si zdrave prehrane, kar bi jim lahko preprečilo morebitna obolenja.

Ko govorim o varčevanju, ne govorim o tisti vrsti varčevanja, pri kateri smo vedno za nekaj prikrajšani. Kupujmo si boljše, lepše in kvalitetnejše stvari, saj jih bomo veliko dalj časa uporabljali.

Primer:

Če si kupimo jakno, ki si jo zelo želimo in bi nam zelo pristajala, čeprav stane  100 €, si jo kupimo, saj jo bomo uporabljali dalj časa in nas bo v resnici prišla ceneje, kot če bi kupili navidez cenejšo jakno, ki nam ni preveč všeč, kupili pa smo jo samo zato, ker je bila v akciji.
Jakno, ki nam ni preveč všeč, smo kupili za 20 €. Nosili  bi jo samo cca. 100 ur. Torej smo za 1 uro nošenja porabili 0,2 €. Če pa bi kupili jakno, ki nam je zelo pri srcu, za 100 €, bi jo nosili cca. 1.000 ur in ura nošenja bi nas stala 0,1 €.

Na prvi pogled izgleda, da nas je jakna, ki nam je pri srcu, stala petkrat več, v resnici pa je vsaj za polovico cenejša, kaj šele, če upoštevamo, da smo bili v njej veliko bolj samozavestni. S samozavestjo pridobimo veliko življenjske energije, kar vpliva tudi na naše dohodke.

Ne varčujmo pri stvareh, ki nam pomagajo ohraniti ali okrepiti naše zdravje! To je naša največja naložba. Prav zato si je priporočljivo tu in tam privoščiti obisk termalnega zdravilišča, se udeležiti športne aktivnosti ali uživati v sproščujoči masaži. S tem si odpočijemo, naberemo si novih moči za nadaljnje delo ter si pripravimo prostor za nove ideje.
In ne varčujmo pri zdravi hrani, uživajmo čim več ekološke predelane hrane, saj je na daljše obdobje cenejša.

Dobrodelnost

Najmanj 5% denarja namenimo za dobrodelne namene. Če ga damo iz srca, nam bo to v največje zadovoljstvo. S tem, ko dajamo v dobrodelne namene, vesolju sporočamo, da imamo več kot dovolj. Takrat imamo večje spoštovanje do sebe, s tem pa smo veliko bolj uspešni in v svoje življenje pritegnemo še več obilja.

Stvari, ki jih nismo uporabljali že vsaj leto dni in jih očitno več ne potrebujemo, podarimo. Te nas spominjajo na preteklost in zavirajo prihod novega v naše življenje. Dajmo jih ljudem, ki jih potrebujejo. Dajemo lahko na veliko načinov. Zelo pomembno dajanje je dajanje znanja in informacij.

Če bomo nekomu, ki je potreben pomoči, iz srca podarili 50€, bomo zaradi tega lahko dalj časa v srcu nosili dober občutek. Če pa bi ta denar porabili, bi dobri občutki trajali le kratek čas. Če smo dali resnično iz srca, ne bomo zahtevali ničesar v povračilo. Poleg tega pa smo v povračilo že dobili nekaj, in to je občutek ljubezni, ki nas bo spremljal še dolgo po tem.

Priporočljivo je, da naredimo naslednji poskus: ko bomo dobili plačo, vzemimo 5 ali 10% tega denarja in se z njim odpravimo v vas, v kateri ljudje živijo v pomanjkanju. Denar vrzimo v nekaj poštnih nabiralnikov, zraven pa priložimo listek, na katerega zapišimo: »Ta denar vam pošilja človek, ki vas ceni.«

Pred nekaj meseci sem gledal dokumentarec (Darwinova nočna mora). Dogaja se v Tanzaniji v mestu, kjer je ena največjih tovarn predelave rib. V povprečju mora ribič uloviti na dan 1 tono rib. Vsak dan skupaj polovijo 500 ton rib. Vse te ribe potem odpeljejo v Evropo. Ti ribiči si teh rib ne morejo privoščiti, saj bi za eno ribo morali delati ves mesec. Zato potem gredo na odpad po ostanke rib (kosti in glave). V tistem mestu umre veliko otrok zaradi lakote. Ženske so prisiljene iti v prostitucijo, da lahko preživijo. Si predstavljate, da mora ribič na dan uloviti eno tono rib za Evropo. Njegova žena pa mora iti v prostitucijo, da si lahko privoščijo obrok hrane. Ali ni to žalostno. Ne vem kam sploh gremo. Mi to hladno krvno gledamo in se nas nič ne dotakne. Prepevamo si pesmi o ljubezni, ampak niti približno ne vemo kaj ljubezen sploh je.

V življenju veliko denarja porabimo za stvari, ki v resnici ne koristijo nikomur:

Ali veste…

…, da se za vojsko porabi več kot 6 milijard $ na dan, istočasno pa zaradi pomanjkanja hrane umre kar 30.000 otrok – vsake tri sekunde eden! Že 0,01% denarja, namenjenega za vojsko, bi zadostovalo za preživetje teh otrok.

…, da je cena ene same podmornice enaka letnemu proračunu za izobraževanje šestnajstih milijonov za šolo zrelih otrok v deželah, ki so v razvoju? In po svetu pluje na stotine takih podmornic.

…, da v Etiopiji zaradi lakote vsak dan umre 1.000 ljudi, medtem ko v Evropi v ocean odvržemo hrano v vrednosti nekaj deset milijard evrov?

…, da zaradi bolezni, ki jih povzroča čezmerno prehranjevanje, letno umre 30 milijonov ljudi, istočasno pa umre 30 milijonov ljudi, ki hrane nimajo – torej bi lahko z malo več razumnosti takoj rešili 60 milijonov ljudi.

Svet premore veliko denarja, ki pa žal ni pravilno razporejen.
Če bi torej denar prišel v prave roke, bi se situacija po celem svetu veliko hitreje izboljšala. Če bi imeli vsaj malo več dobro srčnosti bi lahko že danes živeli v raju.

»V prihodnosti bi se tok denarja moral preusmeriti k ljudem, ki z njim modro ravnajo –
v nasprotnem primeru sta ekološka in socialna katastrofa neizbežni!
Le VI lahko naredite korak naprej in postanete modri potrošniki ter spretni upravljalci svojega premoženja: naučite se, kako denar preusmeriti k sebi, uporabljajte in investirajte ga »holistično«, torej v smislu čim večje osebne, ekološke in družbene koristi.«

V akciji »TEDEN VARČEVANJA«, ki je potekala od 31.10 do danes smo v sodelovanju z avtorjem knjige »Zakaj sem brez denarja«  Alešem Babičem podarili 10% idej oziroma vsebine iz knjige » Zakaj sem brez denarja«. Več o knjigi >>>


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?