fbpx

S fitosteroli nad holesterol

Prehrana, Življenjski slog

V vsakem živalskem telesu, tudi v telesu človeka, najdemo holesterol. Holesterol je izredno pomembna sestavina, saj sestavlja celične opne, potrebujemo ga za tvorbo moških in…

V vsakem živalskem telesu, tudi v telesu človeka, najdemo holesterol. Holesterol je izredno pomembna sestavina, saj sestavlja celične opne, potrebujemo ga za tvorbo moških in ženskih spolnih hormonov, hormonov nadledvične žleze, žolča in vitamina D.

 Človek ima normalno v telesu približno 1000 mg (1 g) holesterola. Večina holesterola se tvori v jetrih, del pa se dobi iz hrane živalskega izvora. Motnje v presnovi, ki nastajajo zaradi neustrezne prehrane (prevelike količine zaužitih nasičenih maščobnih kislin in holesterola) ter prevelike telesne teže, povečujejo količino skupnega holesterola in LDL-holesterola (“slabega”, ker je močan dejavnik tveganja za aterosklerozo) ter zmanjšujejo količine HDL-holesterola (“dobrega”, ker preprečuje aterosklerozo), kar povečuje tveganje za obolenja srca in ožilja.

Delež holesterola, ki preide iz hrane v telo, je odvisen od poteka prebave in absorpcije (vsrkanja) prebavljenih sestavin hrane v krvni obtok. Maščoba iz hrane v želodcu se namreč razbije na drobne kapljice (emulgira), ki se s pomočjo encimov trebušne slinavke v tankem črevesju hidrolizirajo. V navzočnosti žolčnih kislin se nato tvorijo vodotopni agregati, ki so sestavljeni iz zunanje “lupine” žolčnih kislin in maščobnega “jedra”, ki vsebuje hidrolizirano maščobo v obliki prostih maščobnih kislin in monogliceridov ter v maščobi topne snovi, kot so holesterol in v maščobi topni vitamini (A, D, E in K). Ti vodotopni agregati prehajajo prek sluznice tankega črevesja v limfni in krvni obtok. Na ta način se prek sluznice tankega črevesja vsrka približno 50 % holesterola iz prebavnega trakta, kar vpliva na količino skupnega holesterola in LDL-holesterola v krvnem obtoku.

STROČNICE, KUMARE, OREŠČKI, OLJA

 Sterole, ki sestavljajo celično opno, pa imajo tudi rastline. Imenujemo jih fitosteroli ali rastlinski steroli. Rastlinski steroli so po sestavi podobni holesterolu, razlikujejo se le na stranski verigi. Za zdaj so jih določili več kot štirideset, najbolj razširjeni rastlinski steroli pa so beta-sitosterol, kampesterol in stigmasterol. Tako kot holesterol se tudi rastlinski steroli v tankem črevesju vgrajujejo v vodotopne agregate. Pri tem tekmujejo s holesterolom in ga izpodrivajo. Vendar se rastlinski steroli, še bolj pa njihove nasičene oblike, stanoli, iz prebavnega trakta ne morejo vsrkati, zato ne prehajajo v človeško telo, ampak se nespremenjeni izločijo. Na ta način se zmanjšuje količina absorbiranega (vsrkanega) holesterola in posledično tudi količina skupnega holesterola in LDL-holesterola v krvnem obtoku. Na količino HDL-holesterola to ne vpliva.

Rastlinske sterole in stanole najdemo v maščobnih delih živil rastlinskega izvora. Večje količine sterolov in stanolov so v stročnicah (soji, čičerki, fižolu, leči), kumarah, arašidih, mandljih in drugih oreščkih ter v oljih, predvsem v sezamovem, sojinem in arašidnem olju. Nerafinirana olja jih vsebujejo več kot rafinirana (tabela 1).

Kljub temu so količine rastlinskih sterolov in stanolov v tipično zahodni prehrani, kamor lahko štejemo tudi prehrano Slovencev, majhne, le do 80 mg na dan. Pri tej koncentraciji imajo rastlinski steroli in stanoli klinično neznačilen učinek na absorpcijo. Bistveno večje količine sterolov in stanolov zaužijejo azijski narodi in vegetarijanci, od 345 do 400 mg na dan. Tej večji količini sterolov in stanolov v hrani pripisujejo manj težav s povečanimi lipidi in manj obolenj za rakom, predvsem za rakom debelega črevesja, prostate in prsi.

 Živilo  Povprečna vsebnost fitosterolov v 100 g
 Olivno olje (deviško)  144,5 mg
 Čisto (rafinirano) olivno olje  117,3 mg
 Sezamovo olje  472,9 mg
 Sojino olje  345,5 mg
 Nerafinirano arašidno olje  206,8 mg
 Rafinirano arašidno olje  189,2 mg
 Praženi arašidi  od 60,7 do 113,5 mg (*)
 Arašidno maslo  143,5 mg
 Mandlji  119,6 mg

(*) odvisno od sorte arašidov in načina praženja (z oljem ali brez)    
      
Tabela 1: Vsebnosti fitosterolov v nekaterih živilih (vir Atif B. A. in sod., Nutrition and Cancer 2000; 36(2), 238-231.)

Povečanje fitosterolov v hrani do take količine, da učinkovito zmanjšujejo skupni holesterol in LDL-holesterol, je z običajno prehrano zelo težko doseči.

ŽIVILA Z ESTRI RASTLINSKIH STANOLOV

 Z namenom, da bi dobili snov, ki bi lahko bila del vsakodnevne prehrane, so finski raziskovalci razvili postopek izdelave estrov rastlinskih stanolov. Estri rastlinskih stanolov imajo prav tako vse sposobnosti zniževanja holesterola, se pa lahko preprosto dodajajo živilom. Taka funkcionalna živila ( = živila, ki vsebujejo snovi, za katere se smatra, da preprečujejo obolenja ali izboljšujejo zdravje) vsebujejo veliko več rastlinskih sterolov in stanolov kot običajna živila, njihovo uživanje pa zagotavlja izjemno učinkovito vnašanje rastlinskih stanolov v tanko črevesje, kjer poteka absorpcija holesterola. Najbolj razširjena živila z estri rastlinskih stanolov so v margarini in maslu podobnih namazih (polnomastni in z znižano maščobo), najdemo pa jih tudi v sadnih jogurtih in v sirnih namazih. Značilno za ta živila je, da dodajanje estrov fitostanolov ne vpliva na spremembo teksture, uporabnosti ali okusa.

Številne raziskave učinkov namazov z dodanimi estri rastlinskih stanolov (namazom je bilo dodano od 1,6 do 8 % estrov rastlinskih stanolov) kot del priporočene prehrane z malo maščob za ljudi z visokim holesterolom so pokazale, da:

  • so namazi z estri rastlinskih stanolov učinkovito zmanjšali LDL-holesterol za do 14 %,
  • se je zmanjševanje holesterola v krvi doseglo tudi ob uživanju hrane, ki je vsebovala malo maščob in malo holesterola (dodaten učinek ob priporočeni dieti),
  • je priporočena količina rastlinskih stanolov približno 2000 do 3000 mg na dan; uživati jih je treba vsak dan v priporočenih količinah, zato da se doseže optimalni učinek;
  • uživanje hrane z estri rastlinskih stanolov pri bolnikih, ki so na posebni terapiji, lahko še dodatno zmanjša skupni holesterol.

Zmanjšanje LDL-holesterola v krvi bistveno zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja. Ocenjujejo, da je to zmanjšanje pri uživanju hrane z dodanimi estri fitostanolov kar za 25 %, to je več, kot bi se lahko pričakovalo pri ljudeh, ki so zmanjšali uživanje nasičenih maščob.

Za zdaj izdelkov z dodanimi estri rastlinskih stanolov v Sloveniji še ni mogoče dobiti. Mogoče pa je povečati količine fitosterolov in fitostanolov v hrani s povečanjem uživanja zelenjave in stročnic ter z izbiro oreškov in olj, ki jih vsebujejo.

Maruša Pavčič, univ. dipl. inž.


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?