4. kulinarično srečanje uporabnikov foruma Prehrana

Prehrana, Življenjski slog

Na novembrskem srečanju je dišalo – po pravljicah Janko in Metka sta iskala pot iz temnega gozda in naletela na čudovito hišico, ki se je…

Na novembrskem srečanju je dišalo – po pravljicah


Janko in Metka sta iskala pot iz temnega gozda in naletela na čudovito hišico, ki se je kar bleščala sredi zelene jase. Stopila sta do nje in – vsa lačna – ugotovila: “Saj je streha vendar iz piškotov! In okna so iz marcipana! Koliko pisanih bonbončkov, koliko slastnih dobrot!” Zadnji četrtek v novembru se je srčna druščina kuharjev in kuharic spletnega foruma Prehrana ponovno zbrala na enem svojih gurmanskih srečanj. Kuhalo se je mnogo dobrot, a najbolj je zadišalo – po pravljicah.

 

Vsi poznamo hiško hudobne čarovnice iz zgodbe o Janku in Metki in ni ga otroka, ki ne bi hotel kdaj vsaj s prstom potegniti po slastni ograji iz čokoladnih palčk ali na skrivaj poskusiti, kakšen okus imajo vrata čarovničine hiške.

 

Prav take hiške so po zaslugi Mimi N., Hali in Nike, ki so že prej pripravile medene stene, podlago in streho, pa tudi kopico medenih fantičev in dekličev, srčkov, smrekic in drugih oblik, pričele nastajati na srečanju. Otroci so s sladkornim ledom sami krasili piškote in s pomočjo mamic in drugih prijaznih “tet” lepili stene, jih podpirali s sladkorčki in se veselili ob nastajajoči pravljici.

 

 

 

Tisti pa, ki jim je čas bil nekoliko predolg, so se šli drugačne pravljice. S svojimi spretnimi prstki so se prelevili v kraljične, princese, viteze in kar je še takih pravljičnih bitij. Zmajev k sreči ni bilo na obisk.

Slastno je bilo!

No, pa da ne bomo pozabili na vse prijazne tete in strice, ki so skuhali še kaj drugega kot pravljice, še kratek sprehod po dobrotah, pod katerimi so se šibile mize in so se zaradi njih oblizovali prav vsi – ta mali in ta veliki.
Večino receptov za dobrote, o katerih pišemo tukaj (a ne, da se vam že cedijo sline?) dobite v bazi receptov. Če katerega ni, pa pocukajte za ušesa umetnika s kuhalnico v roki.

Babi in sestra Bojka: Babi je od doma prinesla že skuhan o enolončnico – istrske bobiče. To je enolončnica, ki se mora dolgo kuhati, zato smo jo samo pogreli.

V loncu se je, piše Babi, kuhalo – mlečna mlada koruza, luščen mlad fižol (oboje je Babi zmrznila že poleti), malo rdeče leče, malo zelene leče (Babi pravi, da sta leči njen dodatek k izvirnemu receptu, a gotovo ne škodita!), narezan por, korenček, krompir, pelat ali dva in listi zelene. Že od samega začetka je vse skupaj zabelila z drobno sesekljano kraško panceto z veliko peteršilja in česna (taco). Če želite “lažjo” varianto, Babi predlaga olivno olje. Ko je vse skuhano, v posodi zmečkate krompir, da se mineštrica zgosti.

Babi nas je razvajala že s klobasami kožaricami ali po domače krodegini. Kuhane v malo vode, nato še malo popečene na drobno sesekljanem česnu in zalite z rdečim vinom. Uporabili smo cviček, ker refoška ni bilo.

Bojka je v Miele kuhinji s pomočjo forumovk spekla pogačo s popečenim janežem (koromačem). Testo je ugnetla že doma, nato pa so forumovke družno – valjale, zlagale, pražile (a se ne sliši kot ena sama pesem?)
Babi preznica, tipične tržaške sladice, ni utegnila narediti. Ne veste, kaj je preznic? To je masleno kvašeno testo, v kateri se skrivajo orehi, lešniki, pinjole, sihe fige, rozine, vse sladkosti čez noč namočene v rum. Vse skupaj je zavito in oblikovano v polža. Tržačani so sladico “izumili” v čast slavne kraljice Sissi.

Babi je za majhne glave, ki se jih je kar trlo (no, pa priznajmo, tudi nekaj ta velikih je seglo po dorbroti), spekla girice.
Mala usta so ugotavljala, da so sicer brez glave (kot da je to tako važno), ampak enkratne.

 Naša gostiteljica Danica nam je predstavila Mieletovo parno pečico. “Skrivnost kuharske umetnosti je v sopari”, pravi Danica.
V tradicijah Daljnega vzhoda tiči veliko modrosti. To lahko potrdijo profesionalni kuharji z vsega sveta, saj za nežno pripravo finih sestavin uporabljajo metodo, ki je na Kitajskem že tisočletja nekaj vsakdanjega – kuhanje v sopari. Odločilna prednost: ker živila ne plavajo v vodi, se iz njih snovi ne izlužijo. Zato ob koncu kuhanja ni privlačen samo njihov videz, temveč je bolj intenziven tudi njihov okus. Poleg tega živila, skuhana v pari, ohranijo skorajda v celoti svojo hranilno vrednost. Vitamini in minerali ostanejo, kjer so, namesto da bi izginili v lijaku skupaj z vodo, v kateri se je živilo kuhalo. Kdor želi danes uporabljati to izvrstno metodo v svoji lastni kuhinji, ne potrebuje več bambusove košarice.

Z novo generacijo Miele parnih pečic je kuhanje v pari odslej še bolj udobno in preprosto – in s tem dobrodošla obogatitev v kuhinjah sladokuscev, ki se zavedajo pomena zdrave prehrane.

V parni pečici nam je Danica pripravila paradižnikovo rižoto z baziliko in brancin. Jed je bila izredno sočna, barvita in okusna.

MiJa: Pravi, da je prinesla lačna usta. No, zato pa je njen Tine prinesel egejske lignje. Recepta zaenkrat še nismo izbrskali (MiJa, takoj pisat!)

Tinkarca: Iz Posavja je v Ljubljano pridrvelo slastnih okusov obilo. Marjanca je prinesla v krušni peči pečen kruh iz moke iz Bistrice (od koder je moko prinesla tudi speedy). Tinkarca pa je prinsela kruh iz celega pšeničnega zrna ter madjarice. In seveda skuto. Mljask, skuuuuuto …

Majuška: Njena mami je prinesla čokoladne kostanje, Majuška pa polnjen francoski kruh. Majuška sporoča, da je o kostanjih in polnjenem kruhu že pisala na forumu. Pri receptu za kruh je treba še dodati sesekljan peteršilj in drobnjak.

Kresnica: Mizo v Mieletovi kuhinji je okinčala z Gorenjsko pogačo in sladkimi jurčki.

Tajč: Prinesla je buhteljne, polnjene z marmelado ali lešnikovo kremo (mljaaaask!). Recept za testo je v bazi, glej testo za poprtnjak.

Mishika: Mishika in njena mama sta bili tako pogumni, da sta 1, 2, 3 pred nas pričarali krasne princeskine krofe (od paljenega testa do kreme).

Mica in Jelka: Jelka je s seboj prinesla slan sirov zavitek, Mica pa je naredila rumene rezine iz bele polente. Takole gre: 1 del polente stresete v 3 dele vrelega jabolčnega soka in to pol ure kuhate na zelo majhni temperaturi. Večkrat premešate, da se ne prime na dno, malo pred koncem kuhanja pa naj bi v polento vsuli še malo kokosove moke. Kuhano maso potem vliješ v tortni model, posuješ s kokosovo moko, ohladiš in narežeš na poljubne rezine.
Mica je s seboj prinesla tudi skoraj pol buče velikanske, ki je zrasla pri sosedih. Vsakemu udeležencu je podarila kos za takojšnjo uporabo.

Avena (Babi pravi, da to pomeni oves): S seboj je prinesla Jaffa pecivo, recept je pobrala na forumu. Namesto navadne moke pa je uporabila riževo.

Hali: Polnoštevilčna postava Haline družine je s seboj prinesla malo morje sladkosti: pecivo prelito s čokolado Kinta Kunte, kekse iz ovsenih kosmičev, kokosove piškote z vanilijo in medenjake.

(A bi kdo namesto mene pisal naprej, jaz ne morem več! Mi v želodcu kruli prav nesramno!)

Na koncu se je posoda pomila in krožniki spraznili. Želodci so bili polni, dobre volje pa je bilo za zvrhano mero.

Smo zbrali vse? Gotovo ne. Glede na obloženo mizo in polna usta se je gotovo kdo izmuznil. Naj se prosim javi, da bomo vse dokončno zapisali.

Tudi mene so spretni kuharji in gurmanski uživači zraven povabili, mi dali jesti in piti … potem pa me domov poslali, naj grem vse lepo zapisat. No, nekaj časa je trajalo (saj veste nori december), zato pa je bilo na papir dano s toliko večjim užitkom.

Pa še ena gasilska!!!!

 Tina Cipot Mal


Sledite nam