fbpx

Več kot polovica Slovencev ne pozna varovalnih živil!

Prehrana, Življenjski slog

Kako slovenci upoštevajo priporočila varovalne prehrane? Zaradi vpliva hranilnih snovi oziroma njihove količine na počutje in zdravje je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sprejela priporočila o…

Kako slovenci upoštevajo priporočila varovalne prehrane?

Zaradi vpliva hranilnih snovi oziroma njihove količine na počutje in zdravje je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sprejela priporočila o prehrani, ki naj bo sestavljena tako, da s svojimi sestavinami varuje organizem pred nastankom obolenj. Varovalno prehrano torej sestavljajo varovalna živila, upošteva pa tudi načela zdravega prehranjevanja. Vsebuje naj samo toliko energije, kot jo človek potrebuje, ter malo maščob, malo nasičenih maščobnih kislin, zmerno količino holesterola in soli ter veliko prehranskih vlaknin, vitaminov in rudnin.

Prehrana prebivalcev Slovenije ima vse lastnostmi prehrane, ki lahko negativno vpliva na zdravje. Z raziskavo, ki smo jo leta 1996 opravili na podlagi anket med več kot 2000 odraslih, smo ugotovili, da zaužijemo preveč maščob, premalo ogljikovih hidratov, in tako tudi premalo prehranskih vlaknin. Tudi podatki o količini zaužitega sadja in zelenjave, v primerjavi s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije, kažejo, da bi morali teh živil zaužiti precej več, saj so najbolj dragocen vir zaščitnih snovi.

Glede na rezultate raziskave lahko rečemo, da priporočila za varovalno prehrano zahtevajo od prebivalcev Slovenije spremembe v prehranskih navadah, izbiri živil in načinih priprave hrane. Zato nas je zanimalo tudi, kako anketirani upoštevajo priporočila za varovalno prehrano in ali poznajo projekt Varovalno živilo.

Uživanje izdelkov z manj maščobe

Da bi obvarovali zdravje, priporočamo uporabo izdelkov z manj maščob. Anketirance smo zato povprašali, kako pogosto uživajo naslednja živila z manj maščobe: mleka, skute, sira in mesnih izdelkov. Odgovori so pokazali, da so izdelki z malo maščob v vsakodnevni prehrani sorazmerno slabo zastopani, saj kar 42 % vprašanih ni nikoli zaužilo mleka z manj maščobe, 55 % nikoli puste skute, 51 % nikoli sirov z malo maščob in 50 % nikoli pustih mesnih izdelkov.

Po podatkih sodeč, po vseh štirih naštetih izdelkih z manj maščobe večkrat segajo ženske kot moški. Mleko z manj maščobe pogosteje uživajo mladi do 25 let, skuta in sir z manj maščobe sta pogosteje na jedilniku starejših (v skupini 46 do 65 let), bolj izobraženih, v mestnem tipu naselja, pri višjem družbenem sloju in pri bolj suhih prebivalcih (prebivalcih z nižjim indeksom telesne mase).

Spreminjanje kuharskih receptov

Zanimalo nas je, ali anketiranci glede na poznavanje sestavin v živilih, ki lahko neugodno vplivajo na organizem, pri pripravi hrane spreminjajo kuharske recepte. Vprašali smo jih, ali pri pripravi jedi zmanjšajo v kuharskih receptih navedeno količino jajc, maščobe, sladkorja in soli.

Po razčlembi odgovorov smo ugotovili, da 50,8 % anketirancev nikoli ne zmanjša števila jajc, 40,3 % količine maščobe, 41,8 % količine sladkorja in 46,0 % količine soli.

Več sprememb v kuharske recepte vnašajo ženske, starostna skupina med 46. in 65. letom, tisti z višjo in visoko izobrazbo ter v mestnem tipu naselij. V skupinah, razdeljenih glede na indeks telesne mase, je zelo značilna le razlika v zmanjševanju maščob, kar najpogosteje storijo suhi ljudje (z indeksom telesne mase pod 20).

Poznavanje varovalnih živil

Z anketo smo želeli tudi zvedeti, ali prebivalci v Sloveniji poznajo varovalna živila oziroma tista živila, ki so označena z znakom Varuje zdravje.

Kar 66,1 % vprašanih ne pozna varovalnih živil, več jih je med moškimi kot med ženskami; prav tako jih je več med tistimi z osnovnošolsko in poklicno izobrazbo, v vaškem tipu naselja in med nižjim družbenim slojem. Kar 70,8 % debelih (z indeksom telesne mase nad 27) ne pozna varovalnih živil. Varovalna živila so najmanj znana med prebivalci Trbovelj, Celja, Kopra in Postojne.

Ugotovljena dejstva o prehrani odraslih v Sloveniji narekujejo, da bomo Slovenci morali nujno spremeniti izbor živil, način priprave hrane ter ritem prehranjevanja. Kažejo tudi, da prehranska vzgoja odraslega prebivalstva ni ustrezna oziroma da o potrebnih spremembah v prehranjevanju še nismo prepričali večine prebivalstva. Prehrana je v največji meri še vedno prepuščena posamezniku, ki, kot kažejo rezultati, nima zadostnega znanja o potrebnih spremembah v prehrani.

Ker je skrb družbe za zdravo prebivalstvo brez dvoma ena izmed najbolj pomembnih nalog, je nujno, da postane področje prehranske vzgoje vseživljensko izobraževanje namenjeno prav vsem prebivalcem Slovenije, in naj ne ostaja le delček v vzgojno-izobraževalnem procesu osnovne šole.

Spremljanje zdravstvenega stanja naših prebivalcev (ugotavljanje previsokega holesterola in trigliceridov v krvi, zvišanega krvnega tlaka, zvišanega sladkorja, indeksa telesne mase ipd.) kaže, da bi prav z zdravo prehrano lahko preprečili kar precejšen delež obolenj, zaradi katerih prihaja celo do prezgodnjih smrti. Podatki tudi kažejo, da je vedno več prebivalcev predebelih, kar je posledica energijsko preobilne prehrane, se pa tudi premalo gibamo.

Piše: doc. dr. Verena Koch, univ. dipl. inž.


Sledite nam