fbpx

Voda v zdravju in bolezni

Prehrana, Zanimivo, Zdravje, Življenjski slog

Voda je osnovna sestavina živih bitij, zato moramo ljudje izgubljeni naravni občutek žeje, nadomestiti z načrtnim pitjem.

“Tisto, kar je v meni, je voda, ki deluje in govori.”
(Ignacij Teoforski, 3. st. n. š.)

Voda je osnovna sestavina živih bitij. Voda je odlično topilo, stalno razmerje v vodi raztopljenih snovi omogoča življenje. Ljudje smo izgubili naravni občutek žeje, ki ga moramo nadomestiti z načrtnim pitjem vode.

Stalno razmerje vode in v njej raztopljenih snovi v celicah, medcelični tekočini in krvi se giblje v ozkih, natančno določenih mejah. Sposobnost vzdrževanja sestave znotrajcelične in zunajcelične tekočine, stabilnost notranjega okolja je omogočila razvoj in prilagoditev živih bitij. Večje spremembe v zunanjem in notranjem okolju pomenijo bolezen in smrt. Med tema ekstremoma se odvija cela pahljača stanj: od dobrega počutja in vitalnosti do kronične utrujenosti, različnih motenj zdravja, bolezni in smrti.

Človeški zarodek vsebuje 80 % vode, ob rojstvu je v našem telesu več kot 70 % vode, po sedemdesetem letu starosti človeško telo vsebuje le še okrog 45 % vode. Otroci in mladostniki ter starejši ljudje imajo veliko skupnih značilnosti. Izstopa zlasti slabša sposobnost za prilagajanje spremembam v zunanjem in notranjem okolju. V odrasli dobi je količina vode v organizmu odvisna od preskrbe z vodo in življenjskega sloga. V zrelem življenjskem obdobju je sposobnost zadrževanja vode v tkivih slabša, zato je načrtno pitje vode izredno pomembno za zdravje. V primeru različnih bolezni, kot sta popuščanje srca in ledvic ter nastanek različnih oteklin v telesu zaradi zastoja vode, je potrebna določena previdnost pri vnašanju vode v organizem.

Sodobni ljudje smo izgubili stik z naravo in svojim telesom, tako ne zaznamo več naravnih potreb telesa po vodi. Občutek žeje ni več pomemben za uravnavanje potreb po vodi, niti ne preprečuje prekomernega vnosa vode. Motnja ni tako izrazita pri zdravih ljudeh, lahko pa je usodna pri bolnikih, dojenčkih, malih otrocih, šolarjih in starih ljudeh. V skrajnih primerih pomanjkanja vode nastopi smrt zaradi izsušitve, kar opažamo lahko pri črevesnih okužbah, vročinskih boleznih, prekomernih telesnih naporih v vročem podnebju in podobno.

Naša hrana je sestavljena v 80 % iz vode. Na dan popijemo in pojemo približno 2,5 litra vode, s sečem izločimo 1,5 litra vode. Pomislimo, koliko vode “predela” naše telo v enem mesecu, letu in v vsem življenju! Zato je še kako pomembno, kakšno vodo pijemo, uporabljamo za kuhanje, za umivanje, posebno za umivanje zob in ustne votline, in s kakšno vodo peremo perilo, ki je v tesnem stiku s telesom.

Viri neoporečne, za zdravje neškodljive vode na zemlji se zmanjšujejo zaradi naraščanja števila ljudi, razvoja intenzivnega poljedelstva, industrije in drugih razlogov. Marsikje je treba čistiti rečno vodo, da bi jo lahko uporabili za pitje in umivanje. Kako je onesnažena naša slovenska podtalnica, smo se zavedli šele pred kratkim. Kakšen je učinek težkih kovin ter organskih in anorganskih sestavin v pitni vodi, še ne vemo.

Namen tega prispevka je posredovati bralcem znanje:

  • o delovanju vode v telesu,
  • o dobri pitni vodi,
  • o količini vode, ki je potrebna za primerno hidracijo telesa,
  • kako ravnati, če pride do zadrževanja vode in soli v telesu,
  • koliko vode je treba popiti ob vročinski bolezni, v poletnih mesecih,
  • kako zmanjšati škodljivost pitja kave, kofeinskih pijač in alkohola,
  • kaj so zdrave pijače in kakšno vodo piti.

Kaj je voda in kako deluje

 Voda je stabilna kemijska spojina vodika in kisika (H2O). Voda je odlično topilo za številne snovi in se s številnimi tudi kemično spaja. Hidroliza je najbolj pomembna kemijska reakcija vode; to je razkroj spojin, ki ga povzroča voda. Regulacija vodne presnove pri dojenčkih, starih ljudeh in bolnikih je včasih tudi v našem zmernem klimatskem pasu vprašljiva. Ravnovesje v vodi raztopljenih, pozitivno in negativno naelektrenih delcev je treba včasih umetno vzdrževati. Tako je vnašanje in odstranjevanje vode iz človeškega telesa ena od osnovnih nalog zdravnika.

Celična in zunajcelična tekočina sta ohranili sestavo, ki jo je določilo pramorje, iz katerega izhajajo vsa živa bitja. Uravnavanje količine vode v telesu in stalnost njenega kemijskega sestava je značilnost višje razvitih živih bitij. Voda ima pomembno vlogo kot topilo pri posredovanju prehoda raztopljenih delcev v celico in iz celice ter tvorbi električne energije, beljakovin in rdečih krvničk. Omogoča delovanje dihalnih refleksov, ki sprožajo zadrževanje in izločanje ogljikovega dioksida: vzdržuje mehanizme srkanja iz prebavne cevi, vzdržuje presnovo celic, s katero se ohranja ravnovesje raztopljenih delcev, in omogoča delovanje ledvičnih cevčic, ki uravnavajo izločanje vode in v njej raztopljenih snovi.

Tkiva našega telesa vsebujejo različne količine vode. Največ vode je v možganskem tkivu, ki vsebuje do 90 % vode, najmanj v kosteh, ki vsebujejo do 35 % vode. Oseba, ki tehta 70 kg, naj se zaveda, da prispeva k njeni teži 42 litrov vode. Od te vode je 1/3 oz. 14 litrov zunaj celic, 2/3 oz. 28 litrov vode v celicah kot celična voda. Voda in v njej raztopljene snovi neprestano potujejo skozi celično ovojnico v obeh smereh. Od celotne zunajcelične tekočine jo je 5 do 6 litrov v žilah v obliki krvi. V zunajcelični tekočini se nahajajo poleg raztopljenih delcev soli še različne hranilne snovi. Zunajcelična tekočina se neprestano giblje in meša, tako da se vse telesne celice, ki jih obliva nahajajo približno v enakem okolju. Zunajcelično tekočino imenujemo tudi notranje okolje ali notranje morje celice. Celice so majhni avtomati, ki so sposobni živeti, rasti in delovati, dokler se nahajajo v vodni raztopini z ustrezno koncentracijo kisika, glukoze, elektrolitov, aminokislin in maščobnih snovi. Zdaj nam že postaja jasno, zakaj je voda življenjskega pomena zaradi:

  • svoje količine oz. volumna, ki je razdeljen v vodo v celicah, vodo zunaj celic in vodo v krvnem in limfnem ožilju
  • zaradi svoje sestave, ki je odvisna od snovi, ki so v njej raztopljene
  • zapletenih biokemijskih in fizikalnih procesov, ki se v njej odvijajo

Pitna voda

Mnenja o tem, kakšno vodo piti, so zelo različna. Vodovodna, ustekleničena, mineralna ali destilirana voda imajo vsaka svoje dobre in slabe strani.
Površinska voda in podtalnica sta tako onesnaženi, da ju ni mogoče priporočati za pitje. Podzemne vode v medzrnskih vodonosnih plasteh in plitvih kraško-razpoklinskih vodonosnikih so izpostavljene onesnaženju. Veliko bolj čista je voda iz dolomitnih in kraških vodonosnikov, ki so zaščiteni pred neposrednim onesnaženjem. Treba je tudi upoštevati površine, na katerih se taka voda zbira. Pri nas so taka čista vodozbirna območja visoko v Alpah, ki prehajajo v dolomitne in globoke kraške vodonosnike in so zaščiteni pred neposrednim onesnaženjem. Voda vsebuje raztopljene rudnine, ki določajo njeno trdoto. V vodi so raztopljeni kalcijevi in magnezijevi ioni in še drugi ioni, kot so cink, mangan, litij, aluminij, stroncij, barij in železo. Pitna voda lahko vsebuje od 10 do 500 mg kalcija na liter, najpogosteje 50 mg kalcija/liter. Dovolj kalcija v pitni vodi zmanjšuje pogostnost sečnih kamnov, saj kalcij iz vode veže oksalate, ki se kot netopni kompleksi izločajo z blatom.

Voda v razvitem in nerazvitem svetu je vedno bolj onesnažena. V razvitih deželah veljajo strogi predpisi za pitno vodo. Ljudje ne zaupajo več prečiščeni vodi iz rek. Kljub čiščenju vode, ki se uporablja za pitje, pride do mikrobiološkega onesnaženja vode v 20 % primerov. Možnost okužbe vode je tem večja, čim bolj je zapletena njena pot do uporabnika. Zato ni čudno, da ljudje več ne zaupajo vodi iz domače pipe in rajši pijejo ustekleničeno vodo. Pivske navade se spreminjajo. Od koncentriranih alkoholnih pijač se prehaja k lahkim vinom in od umetnih gaziranih sladkih pijač k ustekleničenim vodam.

Destilirano vodo si dandanes ljudje lahko pripravljajo sami s pomočjo različnih priprav. Problem predstavljajo filtri, pri katerih prihaja do mikrobiološkega onesnaženja vode; taka voda je oporečna.
Ustekleničena pitna voda je voda, ki je polnjena na izviru in je neobdelana. Prodajajo jo z oznako “naravna mineralna voda”. Ko se odločamo o tem, kakšno vodo bomo kupili, izberimo vodo, ki je polnjena v nadzorovanih razmerah in je njena pot od izvira do našega kozarca čim bolj preprosta. Ob tem ne pozabimo, da vodo lahko okužimo sami po odprtju steklenice in z nepravilnim hranjenjem v gospodinjstvu. Izbirajmo naravno mineralno vodo, ki ima neonesnaženo vodozbirno območje in jo črpajo iz dolomitnih vodonosnikov. Take so npr.vode, ki jih pridobivajo iz Julijskih Alp.

Kaj pomeni pomanjkanje vode

Suha usta so znamenje resne dehidracije telesa. Če izrazimo dehidracijo v odstotkih, pomeni: 1 % dehidracija zmanjšanje telesnih in duševnih zmogljivosti, nastanek agresivnosti in kronične utrujenosti. Taka dehidracija nastopi, že če smo pozabili popiti 2 velika kozarca vode. Pri večji stopnji dehidracije je potrebna zdravniška pomoč.

Učinki pomanjkanja vode:

  • 1 % dehidracija nezaznavno zmanjšanje telesnih in duševnih zmogljivosti, agresivnost, kronična utrujenost,
  • 5 % dehidracija začetni klinični znaki,
  • 10 % dehidracija dobro izraženi klinični znaki,
  • 15 % dehidracija šokovno stanje,
  • 20 % dehidracija smrt.

Zaradi kroničnega pomanjkanje vode naše telo razvije varčevalne ukrepe, ki potekajo s posredovanjem histamina, prostaglandinov in kinina. Pojavijo se različne alergije, kronične bolečine, kot so zgaga, revmatične bolečine, bolečine v križu, bolečine v prsnem košu, bolečine v nogah, glavobol, zvišan krvni tlak. Kot kažejo najnovejše raziskave, se zmanjša imunska sposobnost organizma. V skrajnem primeru lahko nastanejo različni raki na sečilih, rodilih in dojkah.

Kaj so zdrave pijače

Zdrave pijače so voda, zeliščni čaji in sadni sokovi, ki vsebujejo samo naravno sadje. Pri uživanju sadnih sokov je potrebna previdnost in zmernost, saj vsebujejo veliko kalorij in povzročajo motnje pri vsrkavanju hranilnih snovi iz črevesja, kar je pomembno zlasti pri majhnih otrocih in starih ljudeh.

Kava in različni pravi čaji, ki vsebujejo teofilin, teobromin in kofein, poživljajo in nas celo zelo dobro odžejajo in ohladijo v vročini, vendar ne smemo pozabiti, da odtegujejo vodo telesu in povzročajo zasvojenost. Uporaba umetnih sladil ni priporočljiva. Sladkost možgani zaznavajo kot dovajanje glukoze in sprožijo se hormonski mehanizmi, ki povzročajo skladiščenje sladkorja v obliki glikogena in pretvorbo le-tega v maščobe. Tudi nekalorične pijače, sladkane z umetnimi sladili, redijo! Pijače, sladkane z naravnim sladkorjem, kot so razne fante, kokte, kokakole, vsebuje 4 žličke sladkorja na 1 dl, kar pomeni 80 kalorij na dl. Sladke pijače so atentat na našo trebušno slinavko, ki je prisiljena izločati veliko hormona insulina. Energetske pijače, s katerimi “letimo v nebo”, povzročajo zasvojenost in različne presnovne motnje.

Pivo, vino in žgane pijače odtegujejo telesu vodo, škodijo jetrom, srcu in drugim organom in tudi redijo zaradi velike vsebnosti kalorij. Na dan lahko popijete 0,3 dl žgane pijače ali 3 dl piva ali 2 dl vina. Pred pitjem alkohola popijte velik kozarec vode. Prav tako med pitjem in po pitju. Zavedajte se, da zgoraj omenjeno količino alkohola naše telo presnovi v 24 urah. Zato ni priporočljivo zaužiti večjih količin, kot smo jih navedli.

Koliko vode moramo popiti?

Da ohranimo zdravje in preprečujemo kronično dehidracijo, moramo popiti od 1 do 2,5 litrov vode na dan. Žal nam vsakdanja klinična praksa kaže, da je večina ljudi kronično dehidriranih, kar povzroča različne motnje zdravja in bolezni. Telo kliče po vodi, mi pa tega ne zaznamo, in tako zdravimo žejo z zdravili!

Potrebe telesa po vodi so različne glede na starost, letni čas in telesno dejavnost. Otroci jo potrebujejo še enkrat več kot odrasli. Oseba, ki dela na močnem soncu ali za plavžem, jo potrebuje veliko več. Poleti potrebujemo več vode kot pozimi, podnevi več kot ponoči. Če se znojimo, imamo zvišano telesno temperaturo ali drisko, jo potrebujemo ustrezno več. Vsaka stopinja telesne temperature nad normalno (37 0C), poveča potrebo po vodi za 2 dl. Odrasli potrebujejo 1 ml vode za vsako porabljeno kilokalorijo in 1,5 ml ob zvišani temperaturi in močnem potenju zaradi telesne dejavnosti ali bolezni. Otroci jo potrebujejo še enkrat toliko. Vrsta prehrane tudi vpliva na potrebe po vodi. Če uživamo suha, slana živila, bomo potrebovali več vode, kot če uživamo živila z veliko vsebnostjo vode, kot sta sadje in zelenjava. Če pijemo pijače, ki vodo odvajajo, kot so alkoholne in kofeinske pijače, potrebujemo ustrezno več vode. Ni vseeno, kdaj in kolikokrat pijemo vodo. Novejše raziskave so pokazale, da je koristno piti vodo pred obroki, ne pa med jedjo ali po jedi. Prebavni sokovi so tudi tekočina. Zato vnos vode po hrani ali po njej razredči prebavne sokove, in s tem upočasni prebavne procese. Vodo je treba piti pred zaužitjem kofeinske ali alkoholne pijače in tudi med pitjem le-te, saj tako zmanjšamo škodljive učinke pitja kave, alkohola in drugih umetnih pijač.

Potrebno je razviti dnevni obred pitja vode:

  • spijmo kozarec vode zjutraj na tešče, pred zajtrkom, pred kosilom, pred večerjo in pred spanjem
  • med obroki pijmo vodo po požirkih
  • zelo dobro je, da je voda v steklenici, saj tako lahko spremljamo količino popite vode
  • zlato pravilo vnosa tekočin za odrasle je 1,5 litra vode s pijačo in 8 dl vode s hrano (juha, zelenjava, sadje); otroci naj popijejo 8 velikih kozarcev vode na dan
  • piti morate tudi, če žeje ne čutite
  • zdrava voda mora biti stalno na razpolago
  • če imate znake srčnega ali ledvičnega popuščanja, ki se kažejo z oteklinami v različnih delih telesa, predvsem pa v nogah, morate meriti količino popite in izločene tekočine.

Pri nas je voda dolga leta veljala za dobrino, ki je vsem na razpolago. Spomnimo se, kako se nam je še pred leti zdelo smešno, ko so v tujini pričeli prodajati vstekleničeno navadno vodo. Ob potovanjih v tujino smo se smejali turistom, ki so s seboj tovorili stekleničke z vodo in jo počasi, po požirkih pili. Danes že tudi mi kupujemo vodo!

 


Sledite nam