fbpx

3. kulinarično srečanje uporabnikov foruma Prehrana

Zavod MON

Opozorilo! Pred prebiranjem članka se nujno najejte, saj vam bodo v nasprotnem primeru sline tekle po tipkovnici! :-)   Vsi polni energije smo se v…

 Opozorilo!
Pred prebiranjem članka se nujno najejte, saj vam bodo v nasprotnem primeru sline tekle po tipkovnici!
:-)

 

Vsi polni energije smo se v petek 02. aprila ponovno zbrali v Miele kuhinji na 3. srečanju kuharskih mojstrov in mojstric. Tokrat smo v Miele kuhali v čisto novi, veliko večji in sodobno opremljeni kuhinji.

 Profesionalni kuhinjski aparati so nam bili v veliko pomoč, vendar brez odličnih kuharskih navdušencev tudi tokrat ne bi šlo.

Kot je že navada, je večina udeležencev s seboj prinesla že doma pečeno sladko dobroto in tako, se je na mizah nabralo veliko “sladkega greha”. Naj naštejem samo nekaj sladic: makova potica, skutin zavitek, pinca iz krušne peči, bounty, višnjevi maffini, poprtnjak, skutine ledene kocke, kostanjeva torta, več vrst kruha, živalice iz testa za rogljiče, medenjaki, kosmatinčki, orehova rulada, ledena torta… in še in še.

Danica in Katarina sta poskrbeli za najmlajše in spekle goro slastnih palačink. Namazali smo jih z nutelo in Rezkino češnjevo marmelado. Otroci so jih z veliko slastjo pohrustali in ob koncu srečanja ni bilo več sledi o kakšni palačinki.

 Babi ne bi bila Babi, če nebi tudi tokrat poskrbela za pravo Velikonočno vzdušje. Velika košara pomladanskega zelenja in oljk je krasila dolgo mizo. Poleg košare sta bila položeni dve pinci (velikonočni kruh). Kot vedno nam je tudi tokrat pripravila kratek kulturni program. S seboj je prinesla šavrinko narejeno iz ličja in jo pobliže predstavila:  Zakaj so Šavrinke zanimive?

Babi: “Šavrinke so bile žene in dekleta iz Šavrinov, področja vzpetin ob Kopru proti notranjosti Istre. Ker je tu zemlja skopa in ni dajala dovolj za preživetje,so nekako žene prevzele del ekonomije v družini v svoje roke. Vsako jutro so se peš napotile proti Trstu s svojimi oslički, s katerih so visele posode z mlekom in košare s sveže pečenim kruhom, jajci in še s čim. V Koper so ta, še topel kruh nosile na glavah. Potem so prodajale od hiše do hiše. Domov so prihajale v najboljšem primeru za kosilo, iz Trsta pa šele zvečer.
Privoščile so si tudi postanek na Črnem kalu in spile kozarček ali dva. Bile so zelo podjetne in imele smisel za trgovanje. Možje so delali na njivah in skrbeli za otroke, če ni bilo kakšne none (stare mame) doma. Tudi te so redko ostajale, ker jih je do pozne starosti vleklo v mesto.”

 Ker smo se tokrat zmenili, da bomo na srečanju več klepetali kot kuhali (čeprav potem to ni držalo, ker smo bili stalno za kuhinjskim pultom), je bilo kar nekaj jedi, ki so jih udeleženci prinesli že napol ali do konca pripravljenih doma.
“Mishika” in njen fant sta poskrbela za predjed. Naredila sta popečene francoske kruhke z pečenimi melancani in paradižnikom. Francoske štručke sta narezala na rezine in jih popekla v teflonski ponvi. Melancane sta prav tako narezala na tanke rezine in jih popekla na olivnem olju. Na popečene kruhke smo nato naložili pečene melancane in začinjeno paradižnikovo omako.
 

Bojka nas je presenetila z zelo okusnimi nadevanimi artičokami z mesom in krompirjem. Artičoke imajo malce nenavaden, vendar dober okus. Znati pa jih moramo tudi jesti. Bolj olesenele liste na zunajnji strani samo “potegnemo” med zobmi in posrkamo kar ni olesenelo, ostalo pa zavržemo. Pri artičokah se poje cel samo “srček”.
Babi je doma pripravila zloženko (lazanja ali “pastičo”) iz melancanov, belušev, paradižnikov, palačink in seveda parmezana. Odlična jed za vse, ki imajo radi velikoooo zelenjave in italijansko kuhinjo!

Pobliže smo se spoznali tudi z sladkim janežem, ki je zelo dober tudi surov (za grickat). Babi ga je narezala na koščke, mu dodala narezan krompir in slanino ter ga dušila v belem vinu. Zelo okusna in hitro pripravljena jed. Bojka je za prilogo k janežu pripravila tudi pogačo. Naredila jo je iz moke, jajc, soli in parmezana. Pogačo smo prerezali čez polovico in nanjo nadevali dušeni janež.
 
 Kot vedno nas je presenetila tudi Mici. Prinesla nam je velikonočne butarice in nam iz hokaido buče (uchiki kuri) pripravila izvrstno juhico. Hokaido buče so oranžne barve in zelo zdrave. Imajo oranžno, čvrsto testo z veliko karotena, okus pa rahlo spominja na škampe. Veliko se uporabljajo v makrobiotični kuhinji za izdelavo juh, pirejev, narastkov, gratiniranih jedi in kolačev.
Priprava hokaido juhe je zelo preprosta in mogoče je juha prav zato tako okusna. Potrebujemo hokaido bučo, krompir, manjšo čebulo, česen, peteršilj, kislo smetano ali mleko in oljčno olje. Krompir olupimo, operemo, narežemo na koščke in ga damo kuhat. Čebulo in česen sesekljamo in opražimo na oljčnem olju.Buče olupimo, narežemo na koščke in pražimo skupaj s čebulo. Ko je krompir kuhan, ga odcedimo. V posodo damo kuhan krompir, bučke, čebulo in vse spasiramo s paličnim mešalnikom. Dodamo 500 ml vode, še boljše pa jušne osnove in kuhamo 15 minut. Prilijemo mleko, dodamo kislo smetano in peteršilj. Mnjam! Mici nam je spekla tudi sirove “knofke”, ki so odličen slani prigrizek.

 

Recept za hokaido juho:

  •  1/2 kg buče hokaido, ali muškatne,
    1/4 kg krompirja,
    1 večji korenček,
    20 gr surovega masla, sol, poper,
    mleta kumina,
    svež peteršilj, drobnjak,
    nekaj žlic kisle smetane.

“Bacek” nam je pripravila polpete iz bučk. Recept za polpete je sledeči:

  • 1 kg bučk
    cca 300 g ovsenih kosmičev
    4 jajca
    čebula (3 kom)
    peteršilj
    sol, vegeta, poper
    2 pesti belega zdroba

Bučke je potrebno najprej olupiti in naribati. Naribane bučke posolimo in pustimo stati toiko časa, da spustijo vodo. Čebulo prepražimo, jo dodamo bučkam, prav tako zmesi dodamo še kosmiče in jajca. Vse skupaj dobro premešamo in začinimo ter dodamo zdrob. Pomembno je, da masa nekaj časa stoji (kakšno uro, lahko tudi čez noč). Kosmiči se tako lepo napnejo. Masa naj bo sočna, ne suha. Maso s pomočjo žlice oblikujemo v velike, majhne, debele ali tanke (po želji) polpete. Spečemo jih v teflonski ponvi ali pečici. Popleti so dobri tako topli kot hladni!
 
Naša gostiteljica Danica nam je predstavila Miele parno pečico. “Skrivnost kuharske umetnosti je v sopari”, pravi Danica.

 V tradicijah Daljnega vzhoda tiči veliko modrosti. To lahko potrdijo profesionalni kuharji z vsega sveta, saj za nežno pripravo finih sestavin uporabljajo metodo, ki je na Kitajskem že tisočletja nekaj vsakdanjega – kuhanje v sopari. Odločilna prednost: ker živila ne plavajo v vodi, se iz njih snovi ne izlužijo. Zato ob koncu kuhanja ni privlačen samo njihov videz, temveč je bolj intenziven tudi njihov okus. Poleg tega živila, skuhana v pari, ohranijo skorajda v celoti svojo hranilno vrednost. Vitamini in minerali ostanejo, kjer so, namesto da bi izginili v lijaku skupaj z vodo, v kateri se je živilo kuhalo. Kdor želi danes uporabljati to izvrstno metodo v svoji lastni kuhinji, ne potrebuje več bambusove košarice.

Z novo generacijo Miele parnih pečic je kuhanje v pari odslej še bolj udobno in preprosto – in s tem dobrodošla obogatitev v kuhinjah sladokuscev, ki se zavedajo pomena zdrave prehrane.
V parni pečici nam je Danica pripravila paradižnikovo rižoto z baziliko in brancin. Jed je bila izredno sočna, barvita in okusna.
 

 

“Tajči ” nam je pripravila dobroto iz stare domače slovenske kuhinje in sicer poprtnjak. Poprtnjak je bel, sladek mlečni kruh z rumenjaki. Včasih so ga pekli samo za veliko noč in za božič. Iz kvašenega testa je spletla kite. Prva kita je spletena iz 5 delov, druga kita je iz 3 delov, tretja pa iz dveh. Kite od največje do najmanjše zložimo v pekač in pustimo vzhajati. Primerno hajano testo spečemo in postrežemo z mlekom ali projo.

“Kroki” nam je predstavila jed iz nemške kuhinje in sicer špeclje. Špeclji so lahko samostojna jed, lahko pa se ponudijo kot priloga namesto riža, svaljkov ali krompirja. Masa je približek med maso za palačinke in testom. Masa naj bo gosta. Če želimo jo lahko razdelimo na tri dele in eni dodamo malo pasirane špinače, blitve ali peteršilja, drugi paradižnikovo mezgo, tretja pa je brez dodatka. Tako so špeclji različnih barv in okusov.

Namesto navadne moke lahko uporabimo tudi polnozrnato. Pripravljena masa se v vrelo vodo vliva preko posebnega cedila. Že po dobri minutki so špeclji kuhani. Po želji jih lahko prepražimo še na maslu, zraven pa ponudimo golaž. Tradicionalni špeclji so tisti, katere z dodatkom popražene čebule in sirom popečemo v pečici in serviramo.
 
 “Silvy” je prinesla s seboj avtomat za peko kruha in spekla makovo potico. Ta potica je kot sama pravi varianta “quick & simple” in se bo zdela marsikomu čudna, vendar čudo tehnike dandanes zmore že marsikaj. Testo se pripravi v kruhomatu, nadev pa v mikrovalovki. Za pripravo jo dovolj 30 minut (in dve oz. tri ure čakanja oz. klepetanja) in ni variante, da bi šlo kaj narobe.
Kuharski mojstri pa nebi bili mojstri, če se nebi spomnili in “šli” zavijat potico tako kot so ga zavijale naše babice.

 

Iz Hafnerjeve knjige je Babi objavila tale odlomek, po katerem smo se potem ravnali: “Naše stare mame so potico zavijale na poseben način. Testo so na tanko razvaljale v obliki kroga. Debeli rob so obrezale. Po vsej površini so namazale nadev. V sredini je bil nadev bolj tanko namazan. V sredini kroga je gospodinja z nožem zarezala križ, katerega kraki so bili 12 cm dolgi. Nastali so štirje majhni trikotniki. Vsak trikotnik je pričela zavijati od sredine proti zunanjemu robu. Tako je nastal dolg tenak zvitek. Zvitek je prerezala in ga polagala v model v obliki kače, plast na plast, da je bil model do polovice naložen.”
Na enak način smo zavili tudi makovo potico in ko smo jo spekli in prerezali smo dobili prav zanimiv prerez in seveda odlično makovo potico.
 
Majda je pripravila girice in sardele. Najbolj so teknile našim najmlajšim, ki jih je potrebno prav tako pohvaliti saj so bili zelo pridni.
Nekateri so si ogledali Levjega kralja, drugi so poslušali Be pop, tretji risali, se igrali in se prav fino zabavali. Nekateri pa so se že prav “odraslo” zanimali za Miele gospodinjske aparate. Tako je bil dan lep za vse in ga skoraj nebi mogli bolje preživeti.  
 
Kot ste lahko ugotovili smo tokrat pripravili zares veliko jedi, jih tudi poskusili, okusili in hvalili! Pozno v noč se je zaključilo tudi tretje kulinarično srečanje v Miele kuhinji. Veselimo se že naslednjega, ki bo že v mesecu Maju, ko bodo v Miele kuhinji bogatejši za nove gospodinjske aparate, katere bomo z veseljem preizkusili!!!!


    
Zapisala: Saša


Sledite nam