fbpx

2. kulinarično srečanje uporabnikov foruma Prehrana

Prehrana, Življenjski slog

Mmmm, še zdaj diši, če zaprem oči in se spomnim tistih dobro obloženih miz… Drugo kulinarično srečanje je že kar nekaj časa za nami, misel…

Mmmm, še zdaj diši, če zaprem oči in se spomnim tistih dobro obloženih miz…

 Drugo kulinarično srečanje je že kar nekaj časa za nami, misel pa je še vedno topla. Da pa se bomo srečanja lahko v živo spomnili tudi čez nekaj let (ko bo za nami že stoto stečanje ) in bomo brskali po arhivu je vredno zapisati nekaj besed, ki jih prah časa ne more zabrisati.

…težko pričakovani teden, poln priprav, idej kaj skuhati, kaj speči je napovedoval drugo srečanje v Mieletovi kuhinji v Trzinu. Prav prijazno nas je, v dobro opremljeni kuhinji, (kjer aparati skoraj sami kuhajo in pečejo – sanje vsake gospodinje ) pričakala Danica, predstavnica podjetja Miele, ki skrbi, da gospodinjski aparati delajo tako kot morajo delati. Babi in Bojka sta prišli prvi in sabo prinesli vonj po morju, vesel nasmeh in pridne roke.

Kmalu je kuhinja postala vse manjša in mali in veliki kuharski mojstri iz vseh vetrov so se zbrali, da spet zakuhajo nekaj dobrega.

 Mize, ki so se kar šibile pod sladkim grehom so mamljivo vabile na grižljaj, dva, tri, štiri, pet…dobrega peciva, piškotov. Spretno izdelane slaščice, v katere je bilo kar škoda ugrizniti so bile še toliko boljše, ker smo vedeli, da so narejene z veliko dobre volje in truda. Ježki, breskvice, rafaelo, medenjaki, torte, biskviti, čokoladne kroglice in še in še…kot bi bili v kakšni zares dobri slaščičarni … Ker pa vsi le ne moremo biti slaščičarji se je Bacek domislila in naredila kar figurice iz dasmase in vsakemu podarila eno.

No, zdaj pa k našemu meniju. Za predjed smo poskušali namaz iz polenovke ali pa tatarski biftek na popečenih kruhkih. Bilo je zelo okusno in marsikdo je v vrsto stopil po “repete “.

 Med poskušanjem predjedi pa je že pridišalo …na štedilniku se je že grel brodet iz polenovke, ki ga je že doma pripravila Babi (da ostane več časa za klepet ), v dveh loncih pa je vrela voda za polento (belo in rumeno). Polenta pa ni bila tista v dveh minutah, instant ali kakorkoli se že reče današnji polenti. Kuhali smo pravo slovensko polento s polentarjem (no imitacija) in to 45 minut! (se je bilo treba kar menjati pri mešanju, današnje gospodinje imajo pač bolj malo mišic ) . Ko sta bili polenti skuhani, ju je Babi zvrnila vsako na svoj krožnik in z vrvico razrezala v kvadratke. Polenti je prelila z stopljenim maslom, eni je dodala parmezan, drugi pa rukolo. Prva jed je bila tako gotova. Brodet s polenovko in polenta…mnjm…

Polni nove energije so nekateri pripravljali, rezali in sekljali sestavine za že velikokrat opevane pitulice!!! In Babi jih je zopet pripravila, take, najboljše, (ura je ena jaz pa še nisem nič jedla…) da se kar stopijo v ustih.

 V Miele pečici pa se je že pekla tudi polenovka s krompirjem (priprava je potekala pod budnim očesom in pridnimi rokami Bojke in pomočnikov). No, tale polenovka s krompirjem je šla kot za med in srečneži so jo tudi okusili (tisti dan se me je držala smola, je pa dišalo, ja, dišalo je pa fanj).

No, sem pa vsekakor pojedla dva krožnika porove juhe z čičeriko! Mnjm!

 

 Za konec nam je Mici pripravila še odlične sarme, ki so se po vseh dobrotah prav prilegle. Primož se rad pohvali, da so bile sarme tako dobre samo zato, ker jih je on zalival z vinom (ja, pa ja…). Mici je prinesla na pokušino tudi kruh iz pekomata. Naj pohvalimo tudi njenega sina, ki se je odlično obnesel v kuhinji in bil res prava pomoč.

Da je od daleč Miele kuhinja izgledala kot mravljišče so zagotovo poskrbeli mali kuharski mojstri, ki so pridno tekali iz ene sobe v drugo, pa čez hodnik in nazaj. Vsake toliko časa se je kakšen ustavil, dal grižljaj v usta in šel neutrudno naprej v akcijo!

Kuhinjo smo nato počasi zaprli, a samo kuhinjo, zakaj pričel se je debatni krožek, ki je šel res dobro od rok vsem. Tisti najbolj vstrajni so pričakali polnoč, nekatere pa je pramagal spanec in aaaa. …

 Ja, zmazali smo tudi vse tri odlične torte (tudi papir smo pojedli ), domov pa odnesli veliko dobre volje in okusnih piškotov, ter topel občutek v srcih in ja, še se bomo srečali.

S svojim pisemčkom nas je razveselil tudi Medvedek Pu in novoletne smrečice bodo letos bolj polne za vsaj en obesek – hvala.

 

Kako je vse izgledalo, si oglejte v galeriji, hvala in na snidenje v novem kulinaričnem srečanju foruma Prehrana.  

Saša


Sledite nam