fbpx

Skodelico čaja, prosim!

Človeško telo, Prehrana, Zdravje in bolezni, Življenjski slog

Antioksidanti so snovi, ki ščitijo človeško telo pred oksidativnimi poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali. Prosti radikali ki so normalno…

Antioksidanti so snovi, ki ščitijo človeško telo pred oksidativnimi poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali. Prosti radikali ki so normalno navzoči v telesu, omogočajo učinkovito delovanje telesa. Vpleteni so v številne procese (na primer: krčenje mišic, izločanje hormonov in obrambo telesa pred bakterijami). Prosti radikali so zelo reaktivne molekule; če jih je preveč, je njihovo delovanje lahko škodljivo. Neustrezna prehrana, ki vsebuje preveč lahko oksidativnih snovi, sončna svetloba, kajenje in onesnaževalci okolja lahko povečajo tvorbo prostih radikalov v telesu.

Prosti radikali lahko napadejo DNA, beljakovinske molekule in večkrat nenasičene maščobne kisline, ki jih najdemo v živih celicah. Škoda, ki jo lahko povzročijo prosti radikali, je povezana z razvojem kroničnih obolenj. Dandanes vemo, da imajo prosti radikali veliko vlogo pri staranju, aterosklerozi, artritisu, različnih oblikah raka, boleznih srca in ožilja, sivi mreni in Alzheimerjevi bolezni.

Snovi, ki nevtralizirajo proste radikale in jih tako napravijo neškodljive, so antioksidanti. Antioksidativno delujejo različne sestavine hrane.

Antioksidanti onemogočijo visoko reaktivne, nestabilne proste radikale, tako da jih spremenijo v stabilne molekule. To preprečuje razvoj naslednjih prostih radikalov in ustavi možno poškodbo celic. Natančen mehanizem, s katerim antioksidanti ščitijo pred razvojem bolezni, še ni natančno poznan, strokovnjaki pišejo, da se poškodbe DNA, maščobnih in beljakovinskih molekul v notranjosti celice omejijo.

Najbolj je poznano antioksidativno delovanje vitaminov C in E ter beta-karotena, ki jih najdemo predvsem v sadju in zelenjavi. Obstaja pa vsaj še več sto, verjetno pa kar še več tisoč, različnih “fitokemičnih” antioksidantov (snovi, ki jih najdemo samo v rastlinah), ki so v hrani in pijačah. Od teh danes največjo pozornost zbujajo flavonoidi.

Flavonoide najdemo v sadju, zelenjavi, oreščkih in semenih. Imajo veliko različnih bioloških učinkov, tako delujejo proti bakterijam, virusom, alergijam … Njihova sposobnost antioksidacije je zelo velika, večja, kot je sposobnost delovanja do zdaj poznanih antioksidantov. Ugotovili so, da je veliko flavonoidov v čaju, čebuli, jabolkih in rdečem vinu.

Človeško telo lahko iz hrane vsrka toliko flavonoidov, da zadostuje za povečanje antioksidativne aktivnosti. Preostali flavonoidi pa delujejo zaščitno v prebavnem traktu, predvsem v želodcu in debelem črevesu.

Antioksidanti v čaju

Pravi čaj vsebuje znatno količino flavonoidov. V skodelici pravega čaja (2 dl) jih je približno 140 mg. Poskusi v laboratorijih (“in vitro”) so pokazali, da ima čaj večjo sposobnost antioksidacije kot vitamin C.

Pravi čaj (pri nas ga včasih imenujemo tudi ruski čaj) pridobivajo največ v južni in jugovzhodni Aziji (v Indiji, na Šrilanki, v Vietnamu, Indoneziji in na Kitajskem), v nekaterih afriških državah ob Indijskem oceanu, pa tudi v Iranu, Gruziji in Turčiji. Ti čaji se med seboj precej razlikujejo po okusu in aromi, pa tudi, čeprav precej manj, po vsebnosti flavonoidov. Največ raziskav v zvezi z antioksidacijskimi lastnostmi čaja je bilo narejenih z indijskimi in šrilanškimi čaji, ki so na trgu tudi najbolj razširjeni. Poznamo tri vrste čaja: zeleni (nefermentirani) čaj, črni (fermentirani), ki je najbolj razširjena oblika, in oolong čaj (le delno fermentirani). Čeprav te tri vrste čaja vsebujejo različne količine flavonoidov in tudi različne flavonoidne snovi, saj se te med fermentacijo spreminjajo, pa so vsi dobri viri učinkovitih antioksidantov.

Učinkovitost flavonoidov čaja v zdravi prehrani je odvisna od tega, kako jih telo vsrka, presnovi in razporedi po telesnih tkivih. Raziskave kaiejo, da se enostavnejši flavonoidi, ki jih je veliko v črnem čaju, bolje vsrkajo kot pa komplicirani iz zelenega čaja. Ravonoidi se razgrajajo predvsem v jetrih in debelem črevesju. l4tlnevno pitje treh skodelic čaja na dan je pokazalo povečanje koncentracije flavonoidov v krvi za 25 %.

Poleg flavonoidov vsebuje čaj še kofein in kofeinu podobne snovi, beljakovine, proste aminokisline, polisaharide, prehranske vlaknine (netopne in pektin), klorofil in druga barvila, nekatere vitamine, rudninske snovi, encime in aromatične snovi. Velika antioksidativna moč je verjetno tudi posledica sinergističnega delovanja vseh teh sestavin (sinergistično delovanje pomeni, da različne snovi skupaj dajo večji učinek, kot vsaka snov posebej).

Čaj pripravljamo tako, da posušene brste in lističe prelijemo z vročo vodo tik pred vrenjem (zapriseženi pivci čaja ne bodo nikoli zavreli) in počakamo nekaj minut, da se sestavine čajnih lističev izlužijo. Od časa namakanja lističev sta odvisni aroma in moč pripravljenega čaja, pa tudi vsebnost izluženih sestavin. Flavonoidi se izlužijo hitro. Ugotovili so, da se jih večina izluži že v dveh minutah – v primerjavi s kofeinom, ki se ga v prvih minutah izluži približno 40 mg na skodelico, v 5 minutah 60 mg in po več kot petih minutah 100 mg (močan čaj). Učinkovito antioksidativno delovanje dosežemo tudi s pitjem šibkega čaja, ki vsebuje malo kofeina.

Dodatki čaju (limona, mleko) ne zmanjšujejo antioksidativnih sposobnosti. Še več, ugotovili so, da čaj povečuje antioksidativno sposobnost vitamina C.

Pomen uživanja flavonoidov v čaju

Čeprav čaj ne more in ne sme nadomestiti uživanja sadja in zelenjave, pa znatno prispeva k povečanju količine zaužitih flavonoidov. To je posebno pomembno v državah, kjer je sadja in zelenjave malo. Tako so na primer ugotovili, da v Veliki Britaniji, kjer je pitje čaja “zakon”, kar 70 % zaužitih flavonoidov izhaja iz čaja. Čaj je glavni vir flavonoidov tudi na Kitajskem, medtem ko v Italiji prevladujejo flavonoidi iz rdečega vina, v severni Evropi pa iz čebule. Količina zaužitih flavonoidov je tako odvisna od prehranjevalnih navad, zaužite količine pa so si kljub različnim virom zelo podobne.

Vse več je dokazov, da flavonoidi v čaju (pa tudi rdečem vinu) zmanjšujejo tveganje za obolenja srca in ožilja. Zmanjšanje tveganja še pokaže že pri rednem pitju več kot skodelice pravega čaja na dan. Ravonoidi preprečujejo oksidacijo LDL-holesterola, zmanjšujejo zlepljanje krvnih ploščic in ishemične poškodbe srca. Verjetno imajo podoben učinek tudi flavonoidi v jabolkih in čebuli, vendar za zdaj ni ustreznih študij, ki bi to potrjevale.

Poznamo tri vrste čaja: zeleni (nefermentirani) čaj, črni (fermentirani), ki je najbolj razširjena oblika in oolong čaj (le delno fermentirani). Čeprav te tri vrste vsebujejo različne količine flavonoidov, in tudi različne flavonoidne snovi, saj se te med fermentacijo spreminjajo, pa so vsi dobri viri učinkovitih antioksidantov.

Primeri antioksidantov in živil, ki jih vsebujejo največ:

Vitamin E:

  • Olja –  pšeničnih kalčkov, sončnično, repično, sojino, koruzno
  • Zelenjava –  špinača, brokoli, avokado
  • Oreščki in semena –  arašidi, sončnična semena, müsli

Vitamin C:

  • Sadje – borovnice, jagode, pomaranče, pomarančni sok, kivi
  • Zelenjava – rdeča paprika, brstični ohrovt, krompir, brokoli, paradižnik

Beta-karoten:

  • Zelenjava – korenje, špinača, spomladansko zelenje, buča, vodna kreša, brokoli, zelena solata
  • Sadje – melone, marelice, breskve

Selen:

  • Zelenjava – špinača, gobe
  • Drugo – brazilski orešček, sončnično seme

Flavonoidi:

  • Pijače – čaj, rdeče vino
  • Zelenjava – čebula, zelena solata
  • Sadje  – jabolka, pomaranče, pomarančni sok, grozdje

 

Pripravila: Maruša Pavčič, univ. dipl.inž.


Sledite nam