Sol in krvni tlak

Prehrana, Zasvojenosti, Zdravje in bolezni, Življenjski slog

Prevelika količina maščob ter neustrezna sestava le-teh sta, kot kažejo številne epidemiološke raziskave, glavna krivca za kronična obolenja srca…

Prevelika količina maščob ter neustrezna sestava le-teh sta, kot kažejo številne epidemiološke raziskave, glavna krivca za kronična obolenja srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, pa tudi za številne vrste rakastih obolenj. Zmanjšanje maščobe v prehrani je zato eden od prvih ukrepov varovalne prehrane.

Prva znana, sicer krvava meritev krvnega tlaka konju sega v 17. stoletje. Že veliko pred odkritji na začetku 20 stoletja so zdravniki znali s puščanjem krvi odstraniti ali omiliti težave, za katere danes vemo, da so bile posledice zvišanega krvnega tlaka. Povsem izkustvena spoznanja o učinkovitosti neslane prehrane so prišla pozneje, vendar tudi ta pred omenjenimi odkritji. Do leta 1940, ko je bila tehnika merjenja krvnega tlaka že docela osvojena in je bilo mogoče bolezen preprosto odkriti, ni bilo nobenih zdravil za znižanje krvnega tlaka. Prva zdravila so bila uporabna samo v nujnih primerih, to je za hitro znižanje krvnega tlaka. Šele leta 1949 so se v svetu začela uporabljati prva zdravila v obliki tablet. Dotlej pa sta imela bolnik in njegov zdravnik pri zniževanju zvišanega krvnega tlaka na razpolago samo omejitev soli v prehrani – ukrep, ki do danes ni izgubil svojega pomena.

Vendar je na znanstven način uspelo razrešiti dileme o vlogi kuhinjske soli (natrijevega klorida) pri nastanku in vzdrževanju zvišanega krvnega tlaka šele v osemdesetih letih 20. stoletja z raziskavama INTERSALT in CARDIAC. V vsaki od teh raziskav so v več kot 50 populacijah po vsem svetu raziskovali povezave med soljo v prehrani in krvnim tlakom. Vsebnost soli v prehrani so ocenjevali z izločanjem natrija s sečem. Čim večje je, tem več natrija je v prehrani. Razlika med populacijo, ki je izločala največ natrija s sečem (severna Kitajska), in populacijo, ki ga je izločala najmanj (Indijanci plemena Yanomano v Braziliji), je bila 1200-kratna. Znano je, da nekatere populacije v severni Kitajski in tudi na Japonskem uživajo zelo slano hrano, medtem ko omenjeni Indijanci kuhinjske soli sploh niso uporabljali in so kot začimbo uporabljali pepel, ki vsebuje veliko kalija. Pri njih ni bilo zvišanega krvnega tlaka. Nasprotno je bil krvni tlak višji in zvišanje (bolezen) pogostejše v populacijah, ki so uživale bolj slano hrano. V neki drugi japonski raziskavi so ugotovili tudi, da čezmerno uživanje soli zveča tveganje za možgansko kap, in to neodvisno od zvišanega krvnega tlaka, za katerega vemo, da je sicer glavni dejavnik tveganja za možgansko kap. Nasprotno čezmerno uživanje soli ni imelo vpliva na tveganje za srčni infarkt, vendar je ta pri Japoncih na splošno redkejši zaplet kot v zahodnem svetu.

V tem času je prišlo tudi do razčiščevanja pojmov, kot sta občutljivost na sol in neobčutljivost na sol. To pomeni, da je zvišanje krvnega tlaka povezano s soljo ali pa ni. Iz tega sledi, da omejitev soli v prehrani v prvem primeru zniža krvni tlak, v drugem pa nanj ne vpliva. Prvi izločajo s sečem normalno ali zvečano količino natrija, drugi pa manj kot normalno. Večina bolnikov z zvišanim krvnim tlakom je občutljiva na sol. Občutljivi za sol so tisti, ki imajo tudi preveliko telesno težo, pa tudi bolniki s sladkorno boleznijo. Občutljivost za sol narašča s staranjem, prevladuje pa tudi pri Afroameričanih. Danes še ni do konca pojasnjeno, zakaj se pri občutljivih za sol zviša krvni tlak, če uživajo slano hrano.

Eden osnovnih ukrepov pri zvišanem krvnem tlaku je omejitev soli v prehrani. Ker je neživljenjsko zahtevati uživanje povsem neslane hrane, ki sicer vsebuje povsem dovolj natrija za normalno delovanje človeškega telesa, naj bolniki z zvišanim krvnim tlakom omejijo količino soli v prehrani na polovico. Pri naših prehranjevalnih navadah tako še vedno zaužijejo okoli 6 g soli (natrijevega klorida) oz. 2,4 g natrija na dan. Na ta način lahko pri blago zvišanem krvnem tlaku dosežemo njegovo normalizacijo brez zdravil, če bolnik tudi sicer zdravo živi. In nasprotno: pri bolniku s silno zvišanim krvnim tlakom ne bomo mogli uspešno dolgoročno nadzorovati krvnega tlaka tudi z več zdravili hkrati, če ne bo zdravo živel, sem pa spada tudi omejitev soli v prehrani. Če pri določenem bolniku z zvišanim krvnim tlakom, omejitev soli nima nobenega vpliva na krvni tlak, potem ni občutljiv za sol in pri njemu omejitev soli ni potrebna. Takih bolnikov je razmeroma malo.

Omenil sem že, da kalijeve soli ne zvišujejo krvnega tlaka, morda ga celo znižajo. Vendar dandanes med zdravili, ki jih uporabljamo za znižanje krvnega tlaka ne bomo srečali tablet, ki vsebujejo kalij. Kadar gre pri nekaterih bolezni, ki potekajo z zvišanim krvnim tlakom, za zvečano izločanje kalija s sečem in zadrževanje natrija v telesu, uspešno uporabljamo zdravila, ki zmanjšujejo izločanje kalija skozi ledvice.

PANSALT(R) – NADOMESTEK ZA KUHINJSKO SOL

Večina bolnikov z zvišanim krvnim tlakom dolgoročno ne uspeva omejevati soli v prehrani. Zato so nadomestki, ki ohranijo okus, vsebujejo pa manj natrijevega klorida, kot na primer kuhinjska sol, ki je stoodstotni natrijev klorid, lahko dobrodošli, če ne vsebujejo zdravju škodljivih snovi. Eden takih nadomestkov, ki se je pred kratkim pojavil pri nas, je Pansalt(R). Pansalt(R) so razvili na Finskem. Tam in v drugih državah so v nadzorovanih kliničnih raziskavah v zadnjih dvajsetih letih ugotovili, da njegova uporaba namesto kuhinjske soli pomembno zniža krvni tlak pri bolnikih z zvišanim krvnim tlakom. Ugotovili so tudi, da Pansalt(R) zveča učinek več vrst zdravil, ki jih uporabljamo za znižanje krvnega tlaka.

Pansalt(R) vsebuje 57 % natrijevega klorida, 28 % kalijevega klorida, 12 % magnezijevega sulfata, 2 % lizin-hidroklorida, 1 % silikon dioksida in 0,0036 % kalijevega jodida. Količina natrija v Pansaltu(R) je torej pomembno zmanjšana in skoraj ustreza zahtevi o zmanjšanju vnosa na polovico. V 10 g Pansalta(R), ki po slanosti odgovarjajo 10 g kuhinjske soli, kar je približno naša običajna dnevna poraba, je 2,2 g natrija, 1,5 g kalija in 0,12 g magnezija. Dodatek kalija in magnezija ugodno vpliva na fiziološke procese in tudi na krvni tlak.

Vendar se je pred začetkom uporabe Pansalta(R) treba o varni uporabi posvetovati z zdravnikom. Ker Pansalt(R) vsebuje kar nekaj kalija, bo zdravnik z laboratorijsko preiskavo preveril delovanje ledvic. Če ledvici delujeta normalno, ni ovir za uporabo Pansalta(R). Če je njihovo delovanje zaradi zvišanega krvnega tlaka ali drugih bolezni znatno oslabljeno, je treba Pansalt(R) odsvetovati. Pri blago oslabljenem delovanju ledvic je uporaba Pansalta(R) sicer dovoljena, vendar je treba občasno preverjati koncentracijo kalija v krvi. To je treba izvajati pogosteje, kadar bolnik jemlje istočasno zdravila proti zvišanem krvnem tlaku, ki zmanjšujejo izločanje kalija skozi ledvice. Nasprotno pa je jemanje Pansalta(R) poleg diuretika lahko zaželeno, ker diuretiki, ki jih uporabljamo za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka, zvečajo poleg izločanja natrija tudi izločanje kalija skozi ledvice.

Okus Pansalta(R) sem preizkusil tudi sam. Lahko rečem, da zelo dobro zamenjuje kuhinjsko sol.

Prispevek je pripravil prim. doc. dr. Jurij Dobovišek, dr. med., Klinični center Ljubljana, Interna klinika, Klinični oddelek za hipertenzijo, Bolnica dr. Petra Držaja.


Sledite nam