fbpx

Sladkorni šok v otroški prehrani

Prehrana, Življenjski slog

Nadebudnež se odpravlja na šolski izlet in pripravljate mu prigrizek. Najbrž mu v nahrbtnik ne boste stlačili stogramske čokolade, ampak morda sadni jogurt, nekaj piškotov…

 Nadebudnež se odpravlja na šolski izlet in pripravljate mu prigrizek. Najbrž mu v nahrbtnik ne boste stlačili stogramske čokolade, ampak morda sadni jogurt, nekaj piškotov ter jabolko. Žal je v slednji izbiri več sladkorja kot v prvi – približno deset čajnih žličk.

Strokovnjaki so si enotni, da problem otroške prehrane dandanes še zdaleč niso maščobe, temveč ogljikovi hidrati; sladkor in prečiščen škrob, ki se skrivata v vedno pogosteje predelani hrani. Sladkor najdemo celo v nekaterih vrstah kruha in pekovskega peciva. V ZDA zaužije povprečen otrok, star do dvanajst let, kar 25 kilogramov sladkorja na leto,  več kot njegova mama, ki zaužije približno 23 kilogramov sladkorja. Da preveč sladkorja škodi, je že dolgo znano, premalo pa se govori o tem, kako zelo nevaren je, čeprav dejansko ogroža življenje otrok. Otrok, ki je komajda kaj drugega kot pudinge, vafl je in predelane kosmiče, povrhu pa ima še neredne obroke, je zelo podvržen temu, da bo imel že v mladosti povečano telesno težo, bo zbolel za sladkorno boleznijo tipa II, imel visok krvni tlak in povišan holesterol. Torej se bo srečal z vsemi boleznimi, za katere so še nekaj desetletij nazaj bolehali le starejši ljudje. Če je še leta 1994 imelo sladkorno bolezen tipa II 5 odstotkov otrok, jo ima danes od 30 do 50 odstotkov. In če nastopi bolezen v osnovni šoli, potegne za seboj vsa druga tveganja. Morda bo imel otrok hitreje povišan krvni tlak, visok krvni tlak pa lahko pripelje do srčnega infarkta pri petintridesetih letih.

“Posledice nezdravega prehranjevanja otrok se premalo zavedamo, saj se ne pokažejo takoj po vrečki zaužitih bonbonov, niti naslednji dan ne, so pa čez leta toliko hujše, zato bi morali temeljito razmisliti, kaj kupujemo in kuhamo najmlajšim oziroma vsem družinskim članom,” je začela pogovor o zdravih izbirah Andreja Širca Čampa, nutricionistka, članica društva Zbornice nutricionistov in dietetikov Slovenije, ki že leta svetuje na področju zdrave prehrane in preventive pred debelostjo v otroški dobi, pa tudi dietne prehrane otrok.

 Katere so osnovne napake, ki jih delamo starši pri prehrani otrok?

“Starši želijo mnogokrat že zelo zgodaj otroka navaditi na prehrano, kot jo ima vsa družina, že kmalu po prvem letu. Zavedati pa se moramo, da je zdrava prehrana malčka vse do petega leta starosti močno drugačna od smernic zdravega prehranjevanja odraslih. Malček ima velike potrebe po energiji, saj je v dobi intenzivne rasti, količina hrane, ki jo je sposoben pojesti, pa je majhna. Zato potrebuje večjo količino maščob v prehrani, pri odraslih pa vemo, da naj maščobe ne bi presegale 30 odstotkov dnevnega energijskega vnosa.

Časovna stiska starše sili, da otroku, ko pride iz vrtca, ponudijo nezdrav prigrizek, saj se vse več odraslih družinskih članov prehranjuje zunaj in večernega doma pripravljenega obroka med tednom skoraj ni več. Otroci in velikokrat tudi starši tako za večerjo jedo kosmiče z goro dodanega sladkorja in manj mastnim mlekom. Dobro bi bilo, če bi starši začeli popravljati to osnovno napako; namreč da bi se sami začeli prehranjevati zdravo. Malček naj vidi, da jemo tudi mi sadje in zelenjavo, pa meso, bodimo mu zgled, tako bo tudi sam vzljubil omenjena živila. Naj priprava bolj zdrave večerje traja kakšno minutko dlje. Če se bojite, da boste tako več časa za štedilnikom in manj z otrokom, se temu izognite tako, da otroka že zelo zgodaj povabite k pripravi obroka, k trebljenju solate ipd.”

 MALČEK NAJ VIDI, DA JEMO TUDI MI SADJE IN ZELENJAVO, PA MESO,
BODIMO MU ZGLED, TAKO BO TUDI SAM VZLJUBIL OMENJENA ŽIVILA.
 

Kaj pa menite o prehrani v vrtcu in šolah?

“Menim, da dobro poskrbijo za zdrav jedilnik, saj imajo vrtci in šole svoje kuhinje, v katerih za pripravo obrokov uporabljajo osnovne sestavine: riž, testenine, sveže meso, polnomastno mleko v vrtcih in delno posneto v šolah itd., se pravi osnovna živila, ki so najbolj zdrava. Žal pa se še vedno zgodi, da v vrtcih za drobno nagrado ponudijo kakšen bonbon, kritični so tudi rojstni dnevi, ko nekateri starši za pogostitev prinesejo lizike, torte, piškote ipd. Morda se lahko starši pogovorijo z vzgojiteljico, naj otroku ne ponudi sladkarije, za rojstni dan pa odnesimo v vrstec suho sadje in polnozrnate piškote brez dodanega sladkorja.”

Kaj lahko storimo, da bo otrok pojedel manj sladkorja?

“Če je še čas oziroma smo še na porodniškem dopustu, ga nanj ne bomo privadili. Riževi kosmiči so brez sladkorja, pa jih otrok, star komaj šest mesecev rad je. Zakaj bi potem prešli na sladkane kosmiče? Namesto sadnega bomo izbrali navadni jogurt, v katerega lahko po želji narežemo sadje. Namesto vloženega bomo jedli sveže sadje, izogibali se bomo predelanim živilom, v katerih najdemo sladkor na prvih mestih na deklaracijskem listu. Pozorni bodite na oznake, kot so naravna sladila: fruktoza, saharoza, dekstroza, koruzni sirup ipd. Vse to ni nič drugega kot sladkor, tudi različni umetni nadomestki za sladila so nepotrebni. Količina sladkorja je običajno zapisana v gramih. Ne pozabimo, da pomenijo štirje grami celo čajno žličko sladkorja. Veliko sladkorja je v sadnih sokovih, še več v gaziranih pijačah. Gaziranih pijač sploh ne kupujmo, sokove pa vedno razredčimo. Ne nasedajmo oglasnim sporočilom in ne pozabimo, da se še vedno najbolj zdrava hrana običajno skriva v najmanj privlačni embalaži.

Namesto lično zapakiranih kosmičev, v katerih se povrhu skriva še igrača, raje kupimo nepredelane, čeprav v preprosti prozorni foliji ali papirnati vrečki. Kupimo otroku majhno pozornost posebej. Sicer pa tu ni velike skrivnosti – bolj kot je hrana oredelana, več sladkorja ima. Zato še enkrat poudarjam: stremite k osnovnim živilom, ki jim boste po potrebi sami dodali okus.”

49CEC6B0-3DDC-11E1-982B-898366B94067

Česa ne smemo najti na deklaracijskem listu, ko kupujemo za otroka?

“Za otroke do petega leta starosti na srečo veljajo predpisana pravila, kar se dodatkov tiče. V živilih ne sme biti konzervansov, umetnih barvil in umetnih arom. Do petega leta kupujemo otroku polnomastno mleko in jogurt. Poglejmo, koliko ogljikovih hidratov vsebuje živilo, berimo deklaracijo, če pri jogurtu navajajo sladkor, saharozo, pomeni,  da so mu poleg sadja dodali še sladkor.
V glavnem pa velja: stremite k osnovnim živilom, sadju, zelenjavi, mleku in mlečnim izdelkom, mesu, nepredelanim škrobnim živilom, iz česar boste sami pripravljali okusne malice in glavne obroke. Ne dovolite, da vam jih nenehno pripravlja industrija.”

Strokovnjaki vse bolj poudarjate, da za debelost otrok niso krive maščobe. in vendar so tudi nekatere oblike maščob nezdrave. Katere?

“Res je. Maščobam smo naredili veliko krivico, saj smo jih obtožili za debelost in mnoge druge kronične bolezni. V resnici pa je prehrana velikokrat neuravnotežena, energijsko prebogata predvsem na račun ogljikovih hidratov: enostavnih sladkorjev in prečiščenih škrobnih živil, ki se hitro presnavljajo in hitro dvignejo raven inzulina, hormona lakote. Več kot pojemo omenjenih ogljikovih hidratov, višja je raven sproščenega inzulina in bolj smo lačni. Znajdemo se v začaranem krogu. Po drugi strani pa nam
daje maščoba občutek sitosti, hrani prida prijeten okus, organizem jo potrebuje tudi, da lahko absorbira vitamine A, D, E in K.  To poudarjam predvsem ‘preveč skrbnim’ materam, ki svojim dojenčkom in malčkom skoraj ne dodajajo maščobe, ko zanje pripravljajo obrok, kuhajo na vodi, obroke pripravljajo s posnetim mlekom ipd. Otroci potrebujejo maščobo, ki naj bo rastlinskega izvora, in sicer najbolje iz različnih olj; sončničnega, repičinega, olivnega, lanenega, sojinega. Vidno maščobo z mesa pa raje odstranimo. Zelo škodljiva je toplotno obdelana maščoba, ob kateri nastajajo transmaščobne kisline, ki so karcinogene. Največ jih je v piškotih, hamburgerjih in drugi hitro pripravljeni hrani.”

Predvsem najstniki naj bi se slabo in neredno prehranjevali. Kaj se da še popraviti, če vse dotlej niso segali po zdravih izbirah?

“Nikoli ni prepozno za spremembo prehranjevalnega vzorca družine. Če bo na mizi več mešane zelenjave, enolončnic ali solat, pusto meso in polnozrnate testenine in v kuhinjski omari manj piškotov, bonbonov in v hladilnikih manj salam, bo najstnik pojedel tisto, kar mu ponujamo. Malce strogosti, predvsem pa veliko vztrajnosti bo vsekakor potrebne. Usedimo se k zdravemu zajtrku. Morda lahko poskrbimo, da je sadje na vidnem mestu, na velikem pladnju, ponudimo solato za predjed ipd. Ministrstvo za
zdravje že obvešča potrošnike o zdravem načinu prehranjevanja …

Pod okriljem Ministrstva za zdravje in v okviru Cindi Slovenija se že odvijajo aktivnosti za ozaveščanje o pomenu zdrave prehrane, primerne telesne teže in redne telesne vadbe prebivalcev Slovenije. Naše Ministrstvo za zdravje stremi k temu, da bi imeli na primarnem zdravstvenem nivoju čim več delavnic o zdravem prehranjevanju, za starše in otroke. Vse teče v pravo smer, odločitev pa je na starših, ki odločajo o prehranjevalnih vzorcih družine, ne na otrocih, kot še vedno razmišlja kakšna mama in oče, ki pripeljeta v ambulanto prekomerno prehranjenega otroka.”

Marijana Mandič
Ilustracija Maja Babič Košir
Keyston foto

Povzeto po reviji MOJ SONČEK


Sledite nam