Folna kislina-pomen v nosečnosti

arhiv

Kaj so glavna značilnosti vitaminov? Vitamini so kemično različne snovi, ki jim je skupno to, da so nujno potrebni za normalno delovanje organizma. Z redkimi…

Kaj so glavna značilnosti vitaminov?

Vitamini so kemično različne snovi, ki jim je skupno to, da so nujno potrebni za normalno delovanje organizma. Z redkimi izjemami (kot je vsem dobro poznan vitamin D, ki se tvori v koži pod vplivom UV žarkov), telo vitaminov ne zmore proizvajati samo, zato jih moramo dobivati s hrano. V raznoliki, uravnoteženi prehrani je dovolj vseh vitaminov, da zadovoljijo normalne, dnevne potrebe organizma in dodajanje običajno ni potrebno. Pri določenih obolenjih, ko je moten prehod vitaminov iz prebavil, v obdobju intenzivne rasti organizma, med dojenjem, pri kroničnem alkoholizmu, pri športnikih, v času omejitvenih diet …. pa se vitaminski dodatki priporočajo.

Potrebe po vitaminih se zvečajo tudi v času nosečnosti.

Folna kislina in njen pomen v organizmu

Folna kislina je vitamin, sodi med vitamine skupine B. Telo je samo ne more sintetizirati, zato jo mora dobiti s hrano. Folna kislina sodeluje pri tvorbi in obnovi rdečih krvnih celic, ki skrbijo za prenos kisika v organizmu ter pri tvorbi in obnovi belih krvnih celic, ki skrbijo za obrambni sistem organizma. Potrebna je za normalno delovanje prebavnega trakta in živčnega sistema. Nujna je tudi za tvorbo nukleinskih baz oz. dednega gradiva celice in proteinov ter s tem za delitev in rast celic. V nosečnosti se potreba po folni kislini poveča, zaradi nastanka in razvoja zarodka ter hitre rasti ploda.

Posledice pomankanja folne kisline

Že v tretjem tednu nosečnosti se pri zarodku začneta razvijati glava in hrbtenica, med 24. in 27. dnem nosečnosti se zapira hrbtenični kanal. Če v tem obdobju razvoja zarodka primanjkuje folne kisline, se lahko zgodi, da se hrbtenični kanal ne zapre in tako nastanejo okvare v predelu hrbtenice ali glave. Veliko spontanih splavov sprožijo ravno prirojene okvare na zarodku. Če pa se otroci s takimi nepravilnostmi rodijo, so lahko telesno ali duševno prizadeti. Pri plodu so napake hrbteničnega kanala druge najpogostejše, takoj za prirojenimi srčnimi nepravilnostmi.

Folna kislina v vsakdanji prehrani

V hrani je folna kislina v obliki folatov, ki zelo slabo prehajajo iz črevesja v kri, poleg tega pa so tudi zelo občutljivi za svetlobo in toploto, med pripravo hrane se jih veliko uniči in izgubi. Pomanjkanje folne kisline je v nosečnosti dokaj pogosto. Normalno ženska potrebuje 180 mikrogramov folne kisline na dan, nosečnica pa potrebuje kar 400 mikrogramov folne kisline, da zadovolji priporočeni dnevni odmerek. Glavni viri folne kisline v hrani so zelenolistna zelenjava, sadje, žita in stročnice. Veliko tega vitamina vsebuje špinača, brokoli, pomarančni sok, fižol, soja.

Kdaj se priporoča dodatek folne kisline in kakšen je način uporabe?

Z raziskavami je ugotovljeno, da dodajanje folne kisline v času nosečnosti zmanjša tveganje za nepravilen razvoj in motnje v zapiranju hrbteničnega kanala pri plodu. Napake v razvoju hrbtenjače nastanejo zgodaj v nosečnosti, zato se ženskam v rodni dobi priporoča, da jemljejo folno kislino že v času pred zanositvijo in do konca tretjega meseca nosečnosti.

Kaj pa po tretjem mesecu nosečnosti?

Ves čas nosečnosti ženska potrebuje 400 mikrogramov folne kisline dnevno, nosečnice s hrano pogosto ne dobijo dovolj folne kisline, zaradi slabega prehoda iz črevesja v kri. Jemanje priporočenega odmerka folne kisline v obdobju do 3. meseca nosečnosti preprečuje nastanek nepravlnosti hrbtenične cevi pri plodu, v obdobju od 3. meseca nosečnosti dalje in do konca nosečnosti pa je jemanje folne kisline tudi smiselno, zaradi vpliva na tvorbo rdečih in belih krvnih celic. Tudi v času dojenja je potreba po folni kislini nekoliko višja in znaša 280 mikrogramov, otrok jo dobi iz materinega mleka, kamor folna kislina prehaja. Pri otroku je potrebna za normalno delovanje prebavil, živčenega sistema, za prenos kisika po organizmu, ker vpliva na tvorbo rdečih krvnih celic in tudi za obrambni sistem organizma.

Članek napisala Marija Ahačič, mag. farm.

Vir: www.gorenjske-lekarna.si


Sledite nam