fbpx

Pravice zaposlenih staršev

arhiv

Varstvo delavk v času nosečnosti Nosečnice ne smejo opravljati del, ki lahko škodljivo in s povečano nevarnostjo vplivajo na njihovo zdravje in psihofizične sposobnosti (ta…

Varstvo delavk v času nosečnosti Nosečnice ne smejo opravljati del, ki lahko škodljivo in s povečano nevarnostjo vplivajo na njihovo zdravje in psihofizične sposobnosti (ta so določena s posebnim predpisom, sicer pa za vse ženske velja prepoved opravljanja posebno težkih fizičnih del, del pod zemljo ali pod vodo itd.). Če je nosečnico zaradi tega potrebno razporediti na drugo delovno mesto, je upravičena do plače, ki bi jo prejemala na prejšnjem delovnem mestu, razen če je plača na novem delovnem mestu ugodnejša. Nosečnice tudi ne smejo delati čez polni delovni čas ter ponoči.

Porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka Med nosečnostjo ter po porodu ima delavka pravico do porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka v skupnem trajanju 365 dni. Uveljavlja ju pri delodajalcu s potrdilom o predvidenem datumu poroda, ki ga izda njen ginekolog.
Porodniški dopust mora mati-delavka nastopiti 28 dni pred predvidenim datumom poroda, pri “rizični nosečnosti” pa na podlagi izvida pristojnega ginekologa lahko tudi 45 dni pred predvidenim datumom poroda. Če mati porodniškega dopusta ne nastopi v navedenem roku, njegovega neizrabljenega dela praviloma ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen izjemoma, če je rodila pred predvidenim datumom. Po preteku porodniškega dopusta v obliki odsotnosti z dela 105 dni, ima delavka pravico do dopusta za nego in varstvo otroka v obliki odsotnosti z dela 260 dni ali tako, da dela polovico polnega delovnega časa dnevno do 17. meseca otrokove starosti. Če se odločite za slednjo možnost, morate to 30 dni pred potekom porodniškega dopusta pisno sporočiti delodajalcu ter Centru za socialno delo, kjer uveljavljate pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta. Izbrano obliko dopusta za nego in varstvo otroka lahko kasneje spremenite le, če delodajalec s tem pisno soglaša.

Kdaj je ženska upravičena do daljšega porodniškega dopusta? Mati-delavka, ki rodi dvojčka ali hkrati več živorojenih otrok, težje telesno ali duševno prizadetega otroka ali nedonošenčka, ima pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka. Daljši dopust zaradi dvojčkov ter težje telesno ali duševno prizadetega otroka traja pri polni odsotnosti z dela do dopolnjenih 15. mesecev otroka, v primeru več hkrati živorojenih otrok pa ima mati pravico do dodatnih treh mesecev za vsakega nadaljnjega otroka. Če mati dopust za nego in varstvo otroka koristi tako, da dela polovico polnega delovnega časa dnevno, ima pri dvojčkih ter prizadetih otrocih pravico, da daljši dopust za nego in varstvo otroka v tej obliki koristi do otrokovih dopolnjenih 23. mesecev. Za vsakega nadaljnjega hkrati živorojenega otroka lahko polovico polnega delovnega časa dnevno dela še dodatnih pet mesecev. Medtem ko je za odobritev daljšega dopusta za nego in varstvo otroka pri dvojčkih ali več otrokih delodajalcu potrebno predložiti zgolj rojstni list otrok, je za odobritev podaljšanja zaradi prizadetega otroka potrebno predložiti mnenje zdravniške komisije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije I. stopnje. Če se z mnenjem zdravniške komisije I. stopnje (ki vam ga mora pisno sporočiti v 8 dneh) ne strinjate, lahko v treh dneh od njegovega prejema zahtevate presojo zdravniške komisije II. stopnje. Če se tudi s presojo zdravniške komisije II. stopnje (ki vam mora svoje mnenje pisno sporočiti v 15 dneh) ne strinjate, lahko v osmih dneh po vročitvi mnenja zahtevate strokovno presojo strokovnega kolegija Pediatrične klinike v Ljubljani. Vse našteto lahko storita tudi vaš delodajalec ter Center za socialno delo.
V primeru nedonošenčka se dopust za njegovo nego in varstvo pri polni odsotnosti z dela podaljša za toliko tednov, kolikor je bila nosečnost krajša od 37 tednov. Če mati dela s polovičnim delovnim časom, se ji tovrstna oblika dopusta podaljša za dvakratno obdobje manjkajočih tednov pred 37. tednom nosečnosti. Za podaljšanje zaradi nedonošenčka potrebujete potrdilo zdravstvenega zavoda, kjer se je otrok rodil, da je bil rojen kot nedonošenček.
O pridobitvi pravice do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka (pri prizadetem otroku) oziroma o načinu njegove izrabe, morate zaradi denarnega nadomestila takoj pisno obvestiti pristojni Center za socialno delo. Če je težja telesna ali duševna prizadetost otroka ugotovljena potem, ko ste se po končanem dopustu za nego in varstvo otroka na delo že vrnili, vendar pred otrokovim dopolnjenim 15. mesecem, lahko s predložitvijo mnenja zdravniške komisije o otrokovi prizadetosti uveljavite preostanek daljšega dopusta. V primeru mrtvorojenega otroka ali otrokove smrti pred potekom porodniškega dopusta, lahko mati na porodniškem dopustu ostane še najmanj 45 dni, lahko pa tudi dlje – kolikor je po mnenju njenega izbranega zdravnika potrebno zaradi okrevanja po porodu ter duševnega stanja po izgubi otroka, vendar največ do konca porodniškega dopusta. S smrtjo otroka preneha pravica do (daljšega) dopusta za nego in varstvo otroka. Mati, ki otroka zapusti, izgubi pravico do porodniškega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka.

Kaj storiti, če delodajalec ne prizna pravice do daljšega dopusta? Delodajalec mora o pravici do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka odločiti v treh dneh po prejemu popolne vloge. Če odloči v nasprotju z mnenjem zdravniške komisije oziroma strokovnega kolegija Pediatrične klinike, lahko v 15 dneh od vročitve njegove odločbe zoper njo pri organu, ki ga določa splošni akt oziroma kolektivna pogodba, vložite ugovor. Pristojni organ mora o vašem ugovoru odločiti v 30 dneh od njegove vložitve. Če z njegovo odločitvijo niste zadovoljni ali pa organ v 30 dneh sploh ne odloči, lahko v nadaljnjih 15 dneh vložite tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču.

Denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta Zaposlena mati, ki je bila pred dnevom nastopa obveznega porodniškega dopusta po predpisih o zdravstvenem zavarovanju zavarovana za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela, ima v času, ko je na porodniškem dopustu in (daljšem) dopustu za nego in varstvo otroka, pravico do denarnega nadomestila.
Do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta je upravičena tudi mati, ki ji je delovno razmerje prenehalo med nosečnostjo oziroma v času porodniškega dopusta ali (daljšega) dopusta za nego in varstvo brez njene volje ali krivde, če je bilo to sklenjeno za nedoločen čas, za določen čas, daljši od deset mesecev (oziroma je zaporedoma, brez prekinitve, sklenila več delovnih razmerjih za določen čas v skupnem trajanju več kot deset mesecev) ali pa za določen čas do deset mesecev potem, ko ji je brez njene volje ali krivde prenehalo delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas.
Pravico do denarnega nadomestila imajo v primeru prenosa porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka (pod pogojem, da so zavarovani po predpisih o zdravstvenem zavarovanju za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela) tudi otrokov oče, druga oseba, ki otroka neguje in varuje ter oseba, ki vzame otroka v nego in varstvo zaradi posvojitve.
Pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta mati uveljavlja 30 dni pred obveznim nastopom porodniškega dopusta z zdravniškim potrdilom o predvidenem datumu poroda pri Centru za socialno delo v občini njenega stalnega prebivališča oziroma, če tega pri nas nima, v občini njenega začasnega prebivališča (če tudi tega pri nas nima, pa tam, kjer ima sedež njen delodajalec oziroma dejavnost). Oče oziroma drugi upravičenci nadomestilo uveljavljajo tam, kjer bi ga sicer morala mati.
Denarno nadomestilo se izplačuje najkasneje do 15. v mesecu v višini povprečne mesečne plače upravičenca (oziroma povprečne osnove, od katere plačuje prispevek za porodniško varstvo) v zadnjih 12 mesecih pred nastopom obveznega porodniškega dopusta. Če je upravičenec v tem obdobju prejemal nadomestilo plače, se za izračun višine nadomestila upošteva osnova, na podlagi katere se je obračunavalo nadomestilo plače. Če je upravičenec prejemal plačo oziroma prispevek plačeval krajše obdobje, se mu za manjkajoče mesece (kot osnova) upošteva zajamčena plača.

Oče na porodniškem dopustu oziroma dopustu za nego in varstvo otroka Če mati umre, zapusti otroka ali je na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravstvene organizacije trajno oziroma začasno nesposobna za samostojno življenje in delo, je oče-delavec oziroma delavec, ki otroka neguje, upravičen do preostanka porodniškega dopusta, ki ga mati ni izrabila, vendar najmanj v trajanju 28 dni. Pod istimi pogoji ima oče pravico tudi do dopusta za nego in varstvo otroka.
Mati in oče se lahko sporazumeta, da bo namesto matere dopust za nego in varstvo otroka izkoristil zaposleni oče. Pisni sporazum o tem mora oče najmanj 30 dni pred predvidenim datumom nastopa svojega dopusta za nego in varstvo otroka predložiti delodajalcu. Oče, ki pridobi pravico do porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka, uveljavlja pravico do dopusta za nego in varstvo otroka in njegovo podaljšanje na enak način, kot je to določeno za mater.

Varstvo staršev z majhnimi – predšolskimi otroki Delavki z otrokom, starim od enega do treh let, ni potrebno delati čez polni delovni čas (nadurno) oziroma ponoči, razen če s tem predhodno soglaša. Enako velja za otrokovega očeta oziroma delavca, ki otroka neguje, če mati umre, otroka zapusti oziroma je trajno ali začasno nesposobna za samostojno življenje in delo. Prav tako lahko zgolj s pisno privolitvijo dela nadurno ali ponoči tudi roditelj samohranilec z otrokom, mlajšim od sedem let.

Zaradi koristi predšolskega otroka (zdravstveno stanje, število otrok v družini itd. – ni pa določeno, kdo koristi otrok ugotavlja, zato je to prepuščeno delodajalcu) lahko delavka sklene delovno razmerje oziroma ima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega (vendar ne manj kot polovico polnega delovnega časa), po prenehanju razloga za tako delo, pa prične delati polni delovni čas. V sporazumu z materjo to pravico lahko izkoristi otrokov oče. V tem primeru je mati oziroma oče upravičen(a) do plače zgolj glede na dejansko trajanje delovnega časa.
Tudi v drugih primerih lahko sklenete delovno razmerje s krajšim delovnim časom – vendar le, če je to v interesu obeh – delavca in delodajalca ter družbeno in ekonomsko smotrno (glede na naravo in organizacijo dela, izrabo delovnega časa ali posebne potrebe zaposlovanja). Delavec z otrokom do tretjega leta starosti ima pravico do odsotnosti z dela brez pravice do nadomestila plače, če se njegovi interesi uskladijo z možnostmi delovnega procesa. V tem času delavcu (praviloma) pravice iz delovnega razmerja mirujejo.

Varstvo staršev s težje bolnimi oziroma prizadetimi otroki Če je otroku zaradi splošnega zdravstvenega stanja po mnenju pristojne zdravstvene organizacije potrebna skrbnejša materina nega, mati lahko do njegovega tretjega leta dela polovico polnega delovnega časa na dan. To pravico lahko po sporazumu z materjo izkoristi tudi otrokov oče. Pravico do dela s polovico polnega delovnega časa na dan ima tudi eden od staršev, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadetega otroka. Roditelj samohranilec z otrokom, ki je težki invalid, lahko dela nadurno oziroma ponoči le, če v to pisno privoli.

Letni dopust Bolezen, porodniški dopust ter dopust za nego in varstvo otroka pogosto predstavljajo razlog, da tisti od staršev, ki je zaradi tega odsoten z dela, letnega dopusta v tekočem letu ne uspe izkoristiti ali pa je njegova izraba prekinjena. V takem primeru vam letni dopust ne zapade – izkoristite ga lahko do 30. junija naslednjega leta. V primeru, da iz zgoraj navedenih razlogov dopusta tudi do tega datuma ne morete izkoristiti, vam neizkoriščeni dopust propade.
Glede na to, da je pravica do regresa vezana na pravico do izrabe letnega dopusta in ne na njegovo dejansko izrabo, ste kljub temu, da dopusta iz objektivnih razlogov niste izkoristili, vseeno upravičeni do regresa zanj!
(Pa še to: Če med trajanjem letnega dopusta zbolite ali ste zaradi drugega opravičenega razloga odsotni z dela, se vam ta čas v letni dopust ne šteje!) Letni dopust lahko tudi sicer – brez zgoraj navedenih razlogov – izkoristite v dveh delih – v prvem delu brez prekinitve najmanj 12 delovnih dni v koledarskem letu, drugi del pa najkasneje do 30. junija naslednje leto. Če v tekočem letu ne izkoristite 12 delovnih dni dopusta, vam neizrabljeni del propade, v naslednje leto pa se prenese le tisti del letnega dopusta, ki presega 12 delovnih dni.

Delovno razmerje za določen čas in porodniški dopust Za določen čas zaposlene matere pogosto menijo, da se jim bo delovno razmerje zaradi porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka podaljšalo ter da jim v tem času delovno razmerje ne more prenehati. Tovrstno prepričanje je zmotno. Delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, se zaradi odhoda na porodniški dopust ne podaljša, temveč preneha z dnem, ki je določen v pogodbi o zaposlitvi oziroma kot je bilo prvotno dogovorjeno (s pretekom časa, predvidenega za izvršitev dela, z dnem, ko se vrne odsotni delavec…). Prenehanje delovnega razmerja pa ne pomeni nujno, da niste upravičeni do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta. Do njega ste upravičeni, če izpolnjujete zanj določene pogoje.

Kršitve pravic žensk pri zaposlovanju (ter spolna diskriminacija) Diskriminacija žensk pri zaposlovanju, spolno nadlegovanje na delovnem mestu, še zlasti pa kršitve pravic delavk v zvezi z nosečnostjo oziroma materinstvom, predstavljajo nekaj najpogostejših kršitev tako ustavno kot zakonsko določenih pravic. V zadnjem času se kot najbolj problematične kažejo težave in kršitve pri zaposlovanju žensk, ki imajo družino ali pa njeno povečanje načrtujejo, saj to pogosto nasprotuje interesom delodajalca. Posledično delodajalci pogosto raje zaposlujejo moške, pri ženskah pa se želijo prepričati oziroma si zagotoviti, da v bližnji prihodnosti ne bodo odsotne z dela zaradi morebitne nosečnosti, porodniškega dopusta, bolniškega staleža in podobno ter jim tako povzročale dodatnih stroškov in težav. Za zaščito pred navedenim delodajalci želijo o bodočih zaposlenih vedeti čim več, brez zakonskih razlogov sklepajo delovna razmerja za določen čas, ki jih v primeru nosečnosti ne podaljšajo več, v pogodbe o zaposlitvi vključujejo različne klavzule, zahtevajo vnaprejšen podpis odpovedi za primer zanositve itd. Vse navedeno predstavlja grobe kršitve pravic delavk (med drugim ustavno določene enakosti pred zakonom, varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic itd.). Za učinkovitejše reševanje navedenih težav so potrebne spremembe zakonodaje. Novi predlog zakona o delovnih razmerjih vsebuje vrsto določb, ki naj bi preprečevale diskriminacijo ter izboljšale pravni položaj zaposlenih žensk (prepoved zahtevanja podatkov iz kandidatkinega zasebnega življenja oziroma podatkov, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem, časovna omejitev sklepanja pogodbe za določen čas z istim delavcem za isto delo, prepoved diskriminacije, varstvo delavčeve zasebnosti itd.).

Delovno razmerje za določen čas, ki se zadnje čase v praksi sklepa vedno pogosteje, je zakonsko predvideno kot izjema – le za določene primere: če traja izvršitev dela po svoji naravi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, če gre za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano, če se začasno poveča obseg dela, za sezonska dela itd. (Delovno razmerje se sicer praviloma sklepa za nedoločen čas.) Delovno razmerje za določen čas preneha s potekom časa, predvidenega za izvršitev dela, s pretekom določenega časa oziroma z dnem, ko se vrne odsotni delavec.
Glede na to, da se delovno razmerje za določen čas pogosto podaljšuje oziroma sklepa zaporedno več let, čeprav bi se lahko oziroma moralo skleniti delovno razmerje za nedoločen čas, bodite pozorni, če še obstojijo zakonski razlogi za tako obliko delovnega razmerja!
Če iz razlogov, ki so na strani delodajalca, sklenete delovno razmerje za določen čas v nasprotju z zakonom (brez izrecno zakonsko določenih razlogov) ali če ostanete na delu tudi po času, ko bi vam delovno razmerje moralo prenehati, se šteje, da ste sklenili delovno razmerje za nedoločen čas!

Trajno presežni delavci Delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov oziroma kot trajno presežnemu delavcu ne more prenehati nosečnici ter v času odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka in zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni. To ne pomeni, da v teh primerih (na podlagi za to določenih kriterijev) med trajno presežne delavce ne morete biti uvrščeni, temveč, da vam šest mesečni odpovedni rok lahko začne teči šele z dnem, ko se vrnete na delo. Začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, izrabe porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka in težje prizadetega invalida ter nosečnost, se ne sme upoštevati kot kriterij za ugotavljanje delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, upošteva pa se (med drugim) socialno stanje (ki vključuje število nepreskrbljenih družinskih članov ipd). Kot trajno presežnemu delavcu lahko delovno razmerje zakoncema, ki sta zaposlena v isti organizaciji oziroma pri istem delodajalcu, delavcu, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na Zavodu za zaposlovanje ter delavki oziroma delavcu samohranilcu z otrokom do dveh let starosti ali z otrokom z zmerno ali težje motenim v duševnem ali telesnem razvoju (ter delavcu z manj kot enim letom delovne dobe) preneha le z njegovim pisnim soglasjem! Pri tem je delodajalec delavca dolžan pisno opozoriti na posledice prenehanja delovnega razmerja s soglasjem v zvezi s pravicami iz zavarovanja za primer brezposelnosti.

Prenehanje delovnega razmerja na podlagi pisne izjave oziroma pisnega sporazuma z delodajalcem namreč predstavlja razlog za neupravičenost do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.

Inšpektorat za delo Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu, opravlja inšpektorat za delo.
Če menite, da so vam bile ali pa so vam kršene določene pravice iz delovnega razmerja oziroma potrebujete v zvezi s tem kakšen nasvet oziroma pojasnilo, je najbolje, da se obrnete na:

Inšpektorat RS za delo, Parmova 33, 1000 Ljubljana tel.: 01 231 57 88


Sledite nam