fbpx

Hospitalizacija in humor? Zakaj pa ne!

Zanimivo, Zdravje

Humor spada k vrstam človeške komunikacije, je pa tudi odlična oblika zabave. Kot tak ima zelo pomembno vlogo – spravlja nas v smeh in nam vzbuja zadovoljstvo.

Vidite, kako malo je treba za srečo? Celo takrat ko vam ne gre vse po načrtih, ko hitite čez vrhove uspeha in po dolinah bolečine in trpljenja. Slednje pogosto povzroči bolezen, ki terja hospitalizacijo. Oboje je stresno, saj povzroča ne le telesne, temveč tudi čustveno bolečino. In v takem stresnem in negotovem procesu zdravljenja je humor verjetno zadnja stvar, na katero pomislite. Pa vendar bi bilo zelo dobro, če bi ga vzeli s seboj. Življenje je s humorjem lepše, lažje in preprostejše.

Moč humorja

Telesna bolečina je najpogostejši simptom, zaradi katerega iščemo zdravniško pomoč. Pri resnejših boleznih, ki terjajo hospitalizacijo, je povezana tudi s čustveno in duševno bolečino, kar prispeva k določenemu negativnemu čustvenemu stanju, ki lahko povsem prevzame nadzor funkcioniranja, s tem pa vpliva na razvoj bolezni in hitrost okrevanja. Tipična primera sta depresivno in anksiozno stanje. Če ju omilimo, denimo s humorjem, lahko znatno zmanjšamo bolečino oziroma si dvignemo bolečinski prag, s tem pa pospešimo okrevanje in skrajšamo čas hospitalizacije.

Hospitalizirani ljudje se pogosto borijo tudi s strahom pred zdravniki ter postopki diagnosticiranja in zdravljenja. Ravno humor pa jim omogoča, da se s strah vzbujajočo situacijo spopadejo brez neprijetnih občutkov, saj pomaga pri lažjem distanciranju od stresnih dejavnikov ter pri hitrejšem in lažjem reševanju težav, ki so povzročile stres. Sprošča telesno in duševno napetost ter nas pomirja, prežene žalost in tesnobnost ter omogoča stvarno presojo situacije, v kateri smo. Raziskave so potrdile, da humor ne pomirja samo naše duševnosti, saj je smisel za humor povezan tudi s sproščanjem mišic, krepitvijo imunskega sistema, globljim dihanjem, boljšo prekrvavljenostjo in dejavnejšo presnovo.

Kako do več humorja pri zdravljenju?

V zadnjih letih je bilo storjeno veliko za prijaznejše bivanje v bolnišnici. Ena najuspešnejših metod je terapija s smehom, utemeljena na humorju. Sprožimo ga lahko na več načinov, med drugim z uporabo lastnih pomanjkljivosti in šalami na svoj račun, obenem pa tudi s spopadanjem s posmehom ali kritiko drugih. Strokovnjaki menijo, da tovrstni humor blaži depresijo pa tudi sram in nelagodje zaradi bolezni. Uporabljamo lahko tudi agresivni humor oziroma šale na tuj račun – s tem si moški v družbi zmanjšujejo občutek nelagodja zaradi bolezni. Humor dosežemo tudi tako, da slabo obrnemo v dobro, z upanjem in optimizmom. Vse te strategije spopadanja z boleznijo in spodbujanja pozitivnega čustvenega stanja so enako učinkovite.
Pravo moč humorja pa opazimo, ko ta postane obojestranski: zbližuje, ustvarja občutek skupnosti, spodbuja zadovoljstvo, vrača optimizem in podaljšuje življenje.

Ni vse tako preprosto

S spodbujanjem humorja spodbujate tudi pozitivna čustvena stanja in zmanjšujete čustveno bolečino. Premislite – ali lahko istočasno občutite srečo in žalost? Ne. Ko se smejete, odrivate negativna in vznemirjajoča čustva, obenem pa aktivirate številne druge mehanizme, ki se jih sploh ne zavedate, denemo okrepljeno sproščanje endorfinov v krvni obtok, kar deluje analgetično. V resnici lahko torej zelo vplivate na uravnavanje svojih čustev in blaženje bolečin!

Kljub vsemu pa strokovnjaki poudarjajo, da vse ni tako preprosto. Od vašega čustvenega stanja in sposobnosti doživljanja pozitivnih čustev je odvisno, ali boste lahko izkoristili vse dobre lastnosti humorja. Poleg tega morate imeti razvite tudi kognitivne sposobnosti, kot so pozornost, delovni spomin in abstraktno razmišljanje. Ali v nasprotnem primeru pozitivnih učinkov humorja ne bo? K sreči vseeno bodo. Kognitivne sposobnosti so sicer nujne za razumevanje humorja, ne pa tudi za fiziološke učinke smeha. Ne glede na to, zakaj se smejete, se bo torej vaše telo odzvalo podobno. Vsekakor se splača poskusiti!

Literatura:
Boričević Maršanić, V., in sod. 2016. Uloga humora u medicini i djelovanje klaunova-doktora. Soc. psihijat. 44 (1): 22–31.

Foto: Pexels


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?