Hipertenzija zaradi bele halje?

Zanimivo

Hipertenzija, povišan krvni pritisk, je eden temeljnih parametrov, po katerih merimo zdravstveno stanje posameznika.

pogovor-zdravnik-pacient-ordinacija

Povišane vrednosti krvnega tlaka najpogosteje odkrijemo naključno, ob rutinskem merjenju v ambulanti. Diagnoze pa ne moremo postaviti le na podlagi enega merjenja. Krvni pritisk je treba meriti dlje časa in kontinuirano spremljati njegove vrednosti, kar je včasih težko. Ste vam je kdaj zgodilo, da se vrednosti meritev krvnega tlaka doma in tiste v ambulanti niso ujemale? Da so bile doma v okviru priporočenih, v ambulanti pa opazno višje? To ni naključje. V zdravstvu temu rečemo hipertenzija bele halje ali sindrom bele halje. Vzroki zanjo so tesnoba, anksioznost in strah pred zdravniškim pregledom.

Vzroki hipertenzije

Arterijska hipertenzija je trajno povišanje sistolične (več kot 140 mmHg), diastolične (več kot 90 mmHg) ali obeh vrednosti arterijskega tlaka med mirovanjem. Delno jo lahko podedujemo, natančen vzrok tega stanja pa še ni povsem jasen. Nastopi lahko kot posledica drugih bolezni – sladkorne, ledvične bolezni, bolezni nadledvične žleze in ščitnice. Vse pogosteje vzroke iščemo tudi v načinu življenja: v prehrani, bogati s soljo, debelosti, pretiranem uživanju alkohola in pomanjkanju telesne dejavnosti. Zato jo imenujemo tudi bolezen sodobnega časa. Pri približno 20 odstotkih ljudi je hipertenzija povezana tudi s čustvenimi stanji, najpogosteje s strahom pred belimi haljami.

Hipertenzija bele halje

Hipertenzija zaradi strahu pred zdravnikom ni mit, temveč je resnična. Strokovnjaki jo opredeljujejo kot povišan krvni tlak (večji od 95. percentile), izmerjen v ambulanti, medtem ko so doma vrednosti normalne. Hipertenzija bele halje je pogostejša pri deklicah, debelih otrocih, otrocih z nizko porodno težo in ženskah. K sreči se pri tej obliki hipertenzije da pomagati.
Prvi korak naj bi temeljil na vzpostavljanju pozitivnega vzdušja v ambulanti in učinkovite komunikacije med zdravnikom in pacientom, na empatičnosti in dostopnosti zdravstvenega osebja ter na pridobivanju medsebojnega zaupanja.

Kot učinkovito se je izkazalo pojasnilo postopka merjenja pred samim merjenjem. S tovrstnim pozitivnim pristopom lahko pacientu pomagamo, da se sprosti, da ni več pod stresom in da premaga strah ali nelagodje.

Pri sumu na hipertenzijo bele halje strokovnjaki predlagajo merjenje krvnega tlaka z avtomatskim oscilometričnim merilnikom, pri čemer je pacient med merjenjem sam v prostoru. Naprava večkrat izmeri tlak. Prve vrednosti merjenja ne štejejo, med preostalimi pa se izračuna povprečna vrednost. Vendar pa ta način merjenja ni posebej razširjen in se običajno uporablja le takrat, kadar avtomatski merilnik za domačo uporabo ali merilnik za 24-urno kontinuirano merjenje, ki je najbolj zanesljiv, nista na voljo. Tovrstno merjenje vključuje majhen prenosni merilnik z nadlaktno manšeto, ki ves dan samodejno spremlja arterijski tlak in ga meri vsakih 15 minut podnevi in vsake pol ure ponoči. Pacient lahko normalno opravlja vsakdanje delo vključno z lažjimi telesnimi dejavnostmi.

Kontinuirano merjenje krvnega tlaka trenutno velja za najzanesljivejši kazalnik prisotnosti tveganja za srčno-žilna obolenja in poškodbe ciljnih organov. Raziskave so pokazale, da rezultati tovrstnega merjenja pri ljudeh s hipertenzijo bele halje kažejo normalne vrednosti krvnega tlaka.

Kazalnik tveganja za srčno-žilne bolezni

Arterijska hipertenzija je na splošno ključni neodvisni dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni in smrt. Kot »tihi ubijalec« vrsto let ne povzroča nobenih težav, postopoma pa poškoduje delovanje vitalnih organov, možganov, srca, krvnih žil, ledvic in oči. Sta hipertenzija bele halje in kardiovaskularno tveganje povezana? Raziskave še potekajo, dosedanji rezultati pa niso dali enoznačnega sklepa. Sodeč po nekaterih, pri ljudeh s hipertenzijo bele halje ni povečanega tveganja za srčno-žilne bolezni niti povečane smrtnosti; druge pa kažejo, da ne gre le za nedolžno motnjo, saj je lahko povezana s kardiovaskularnimi dejavniki tveganja in poškodbami organov ter lahko vodi v odporno (rezistentno) arterijsko hipertenzijo.

Literatura:
Mancia, G. idr. 2013. Long-Term Prognostic Value of White Coat Hypertension: An Insight From Diagnostic Use of Both Ambulatory and Home Blood Pressure Measurements. Hypertension. 62 (1): 168–174. Jelaković, B. idr. 2017. Praktične smjernice za postavljanje dijagnoze arterijske hipertenzije Hrvatskog društva za arterijsku hipertenziju Hrvatskoga liječničkog zbora i Radne skupine za arterijsku hipertenziju Hrvatskoga kardiološkog društva. Cardiologia Croatica. 12 (11-12): 413–451. Horvat, D. 2016. Dijagnostika – Kako interpretirati nalaz kontinuiranog mjerenja arterijskog tlaka? Medicus. 25 (2): 213–218.


Sledite nam