Heroin in drugi opiati / opioidi

Zdravje, Zdravje in bolezni

Vir heroina in drugih opijatov je posebne vrste mak Papaver somniferum. Opioidi pa so sintetične droge s sorodnimi učinki…

Vir heroina in drugih opijatov je posebne vrste mak Papaver somniferum. Opioidi pa so sintetične droge s sorodnimi učinki. Prototip droge te skupine je morfin, glavna aktivna sestavina opija. Opij je smolast izloček ovojnice belega maka in vsebuje poleg morfina še druge psihoaktivne snovi. Lahko jih ekstrahiramo v čisti obliki, tudi kodein, ki je pogosto uporabljana droga za odpravo bolečin in kašlja.
Morfin se lahko s sorazmerno preprostim kemičnim postopkom spremeni v močnejši heroin. Poleg teh opijevih derivatov je še mnogo popolnoma sintetičnih opiatov, kot je metadon (droga, ki jo široko uporabljajo pri zdravljenju odvisnosti od heroina), petidin (meperidin) in dipipanon.

Razširjenost:

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je v Evropi vsaj 500 000 uživalcev
heroina. Razširjenost uživalcev heroina v Sloveniji ne presega 0.5 % prebivalcev.

Način uporabe:

Heroin se lahko njuha kot bel prašek, kadi ali injicira v raztopini v žilo. Nevajeni osebi je lahko nevarna že količina 0,02 g. Metadon in nekateri drugi opioidi so na voljo v obliki tablet ali pripravljeni v raztopini.

Kratkotrajni učinki in posledice na zdravju:

Vsi opiati imajo sposobnost odpravljanja bolečin, povzročajo omotičnost, občutek toplote in prijetno, oddaljeno, dremavo evforijo. Zmanjšujejo koncentracijo in podaljšujejo reakcijski čas. Učinek traja nekaj ur.

Predoziranje:

Višji odmerek te močne droge, zlasti pri injiciranju, povzroči motnje v dihanju, stupor in komo ter s tem v zvezi lahko tudi naglo smrt. Mešanje heroina s škodljivimi primesmi (npr, s talkom, kredo) in injiciranje dodatno zvišujeta tveganje.

922D3D36-3BA9-11E1-9DA4-898366B94067

Dolgotrajni učinki in posledice na zdravju:

0bstajajo možnosti poškodbe žil in kože ter tveganje za okužbe, kot npr. z virusom HIV in hepatitisom B in C pri injiciranju. Lahko povzroči zasvojenost. Abstinenčni sincirom je zelo mučen, ne bo pa usoden, če uživalec ni drugače resno bolan ali izčrpan. Problemi z družino, prijatelji in s policijo (kraje, vlomi, ponarejanje čekov, prostitucija). Krajša življenjska doba.

Odtegnitveni oz. ahstinenčni sindrom:

Za večino zasvojenih uživalcev so abstinenčni simptomi milejši kot odtegnitveni simptomi pri zasvojencih z alkoholom, barbiturati in nekaterimi trankvilizanti. Simptomi (gripozne težave, želodčni krči, driska, potenje, glavobol, razširjena zenica, siljenje k bruhanju, nespečnost) se lahko pojavijo šest do štiriindvajset ur po zadnji dozi in izzvenijo po desetih dneh. Slabost lahko ostane še nekaj mesecev.

Uporaba drog in nosečnost:

Uporaba drog med nosečnostjo ima lahko negativen učinek na zdravje matere in otroka. Detoksikacija pred otrokovim rojstvom je lahko celo bolj nevarna kot nadaljevanje uživanja droge. Zato je priporočljiva vzdrževalna terapija.

Heroin in aids:

Pri injiciranju in souporabljanju pribora za injiciranje je visoko tveganje za okužbo z virusom HIV in hepatitisom.

Žargon:

fiks, šut, H, horse, moka, junk, smack, dope, staf, džank, speed-ball (mešanica heroina in kokaina).

Podatke na teh straneh je omogočilo in dovolilo v objavo Ministrstvo za notranje zadeve, za kar se jim prav lepo zahvaljujemo.

E32C0F42-3BA8-11E1-917A-898366B94067

Za mnenja in vprašanja, obiščite foruma Zasvojenost – začaran krog in Droge? Pomoč!.


Sledite nam