Guillain-Barréjev sindrom po bolezni dihal

Bolezni, Človeško telo, Zdravje

Guillain-Barréjev sindrom je avtoimunska bolezen perifernega živčnega sistema – vnetna demielinizacijska polinevropatija, ki jo najpogosteje povzroči akutno vnetje.

Guillan-Barréjevega sindrom

Guillain-Barréjev sindrom je avtoimunska bolezen perifernega živčnega sistema – vnetna demielinizacijska polinevropatija, ki jo najpogosteje povzroči akutno vnetje.Ta sicer redka avtoimunska motnja je povezana z okužbami prebavil in dihal.

Zakaj pride do te bolezni?

Pri avtoimunskih motnjah imunski sistem ustvarja protitelesa za celice lastnega organizma in jih s tem poškoduje. To se zgodi tudi pri Guillain-Barréjevem sindromu, ki prizadene korenine spinalnih (hrbteničnih) živcev, lahko pa tudi možganske živce. Posledice so hude – mišična oslabelost in telesna paraliza.

Kako je bolezen izražena?

Poznamo več oblik Guillan-Barréjevega sindroma, razlikujejo pa se po različni stopnji prizadetosti motoričnih in čutilnih vlaken perifernih živcev in avtonomnega živčnega sistema ter po klinični sliki:
• akutna vnetna demielinizacijska polinevropatija
• akutna motorična aksonalna nevropatija
• akutna motorična in senzorna nevropatija
• različice, kot je Miller-Fischerjev sindrom

Med glavnimi simptomi so mravljinčenje, simetrična oslabelost mišic, izguba refleksov in otopelost občutkov. Pri težji klinični sliki prevladuje paraliza, ki se začne v nogah in se širi na gornje okončine, obrazne mišice, mišice, ki sodelujejo pri dihanju, in možganske živce, lahko pa zajame vse telo. Zaradi prizadetosti možganskih živcev pride do oslabljenega delovanja obraznih mišic, motenj govora in nerazločnega govora, oteženega požiranja, oteženega ali onemogočenega premikanja oči in drugih vidnih znakov. Oslabljenost za dihanje zadolženih mišic otežuje samostojno dihanje, povzroča naduho in zadihanost, zato je treba uvesti respirator.

Posledica oslabelosti mišic, ki pomagajo pri požiranju, pa je, da moramo uvesti intravenozno prehrano z gastrostomo. Zaradi motenega delovanja avtonomnega živčnega sistema pride do zadrževanja urina, motenj pri znojenju – bodisi se nehamo znojiti (anhidroza) ali pa se znojimo čezmerno (diaforeza), do motenj srčnega utripa (tahikardija, bradikardija) in krvnega tlaka (paroksizmalna hipertenzija, ortostatska hipotenzija) in drugih nepravilnosti delovanja srca, ki ogrožajo življenje in zahtevajo takojšnjo hospitalizacijo.

Guillain-Barréjev sindrom po bolezni prebavil ali dihal

Guillain-Barréjev sindrom se lahko pojavi kadarkoli v življenju, najpogosteje pa pride do njega po vnetni bolezni prebavil ali dihal. Povezujemo ga predvsem z okužbami, ki jih povzročijo črevesna bakterija Campylobacter jejuni, citomegalovirus, respiratorna bakterija Myocaplasmom pneumoniae, Haemophilusom influenzae in virus herpesa Epstein-Barr. Guillain-Barréjev sindrom je pogosto tudi nevrološki zaplet gripe, v redkih primerih pa cepljenja proti gripi.

Vsi našteti infektivni agensi ali cepivo lahko delujejo kakor tuji antigeni in sprožijo avtoimunsko reakcijo. Nazadnje imunski sistem kot antigen prepozna celo mielinsko ovojnico gostiteljevih celic in se nanjo odzove kot na tuje telo. Končna posledica takega avtoimunskega napada na periferni živčni sistem je vnetje mielina, ki privede do mišične ohromelosti in drugih življenje ogrožajočih težav.

Čeprav se zadnje čase kot vzrok tega nevarnega zapleta omenja prav cepljenje proti gripi, strokovnjaki poudarjajo, da moramo k takim podatkom pristopiti razumsko, saj je tveganje za obolevnost nizko. Raziskovalci, ki so preučevali ta problem, ugotavljajo, da cepiva, zlasti monovalentna inaktivirana cepiva proti pandemični gripi A H1N1, predstavljajo nizko tveganje za Guillain-Barréjev sindrom, natančneje povedano, na milijon cepljenih ljudi pride do te bolezni pri 1,6 osebe. Zato ostaja v veljavi mnenje, da korist tovrstnih cepiv proti gripi močno presega tveganja, ki jih prinaša njihova uporaba.

Literatura:

  • Vuković, B. in sod. 2015. Guillain-Barréov sindrom udružen s infekcijom virusom gripe A: prikaz bolesnice. Infektološki glasnik. 35 (1): 33–35.
  • A. Salmon, D. et al. 2013. Association between Guillain-Barré syndrome and influenza A (H1N1) 2009 monovalent inactivated vaccines in the USA: a meta-analysis. Science Direct. 381 (9876): 1461–1468.

Foto: Pexels


Sledite nam