Estetska korekcija ušes ali otoplastika

Človeško telo, Lepota, Zanimivo

Z dr. Borićem iz Poliklinike IMED smo se pogovarjali o postopku korekcije ušes, za katerega se danes odloča veliko število moških in žensk. Otoplastika ali korekcija ušes, je estetska operacija, s katero zmanjšamo velikost ušes in odpravimo štrleča ušesa.

Odstopanje od “običajnega” videza ali položaj ušes lahko pri posamezniku povzroči manjvrednostni kompleks ali drugo psihološko-čustveno težavo. V predšolskem ali zgodnjem šolskem obdobju so otroci pogosto izpostavljeni posmehovanju s strani vrstnikov, v puberteti in zgodnjem mladostniškem obdobju pa sta ogrožena psihološko-čustveno počutje posameznika in družabni stiki. Anomalija ušes lahko tudi pri odraslih posameznikih vpliva na slabšo samopodobo, na čustveno stabilnost in nesamozavesten nastop.

Najpogostejši izraz za “nepravilen” položaj ušes so štrleča ušesa, v medicinskem terminu se uporablja otapostaza. Vzrok štrlečih ušes ni znan, čeprav se anomalija lahko v nekaterih družinah ponavlja tudi nekaj generacij, kar kaže na vpliv genske zasnove. V medicinski klasifikaciji otapostazo razvrščamo v prirojene napake ali razvojne nepravilnosti (kongenitalne malformacije), to so tiste, ki so prisotne od rojstva. Otapostaza ali štrleča ušesa so ena izmed najpogostejših prirojenih anomalij uhljev. Oblika hrustanca ušesa je prirojena napaka, kar pomeni, da štrleča ušesa ne nastanejo zaradi “zaležanosti” v otroštvu ali zaradi kakršnekoli zavajajoče manipulacije. Ušesa rastejo relativno hitro, do 6-tega leta starosti običajno dosežejo 90 odstotkov končne velikosti in oblike. Zato se lahko korekcija ušes opravi že v zgodnjem otroštvu, tik pred odhodom v šolske klopi.

Anomalija ušes je stanje, pri katerem je uhelj odmaknjen od ravnine glave pod večjim kotom, kot običajno. Pogosto se pojavlja obojestransko. Otapostaza je lahko blaga, komaj opazna ali izrazito vpadljiva. Običajno ne predstavlja funkcionalne, ampak estetsko motnjo. Navadno je prevelika ušesna školjka, zadnji krak antehelične gube je slabše definiran. Omenjeni nepravilnosti dajeta videz, da je uho veliko in štrleče.

 

Za poseg korekcije štrlečih ušes ali otoplastiko se je pri otrocih smiselno odločiti pri starosti okoli 6 let, pred vstopom v osnovno šolo. V tem času so starši tisti, ki se odločijo za operativni poseg, zaradi zavedanja po morebitnih neugodnih situacijah, ki bi jim lahko bil otrok izpostavljen v novem okolju. Razlog za operacijo mora biti tudi želja otroka, saj je pomembno dobro sodelovanje bolnika in zdravnika ne le v času operacije, ampak tudi v pooperativnem obdobju. Otroci na splošno dobro prestanejo poseg, če jih starši ustrezno pripravijo nanj in motivirajo. V obdobju mladosti, od 14 do 18 leta, je obdobje, ko se mladostniki večkrat odločijo za otoplastiko, zaradi potrebe po spremembi, saj je to obdobje oblikovanja lastne identitete. Želja po spremembi in odpravi napake je v primeru odločitve za operativni poseg tako zelo močna, da večinoma vsi bolniki dobro prenašajo operacijo in pooperativno zdravljenje. Vse pogosteje se za operacijo odločajo tudi odrasle osebe, ki niso zadovoljne s položajem in obliko uhljev, saj naj bi bila velikost in videz skladna s konfiguracijo obraza in glave.

Otoplastika se izvaja v lokalni anesteziji, je popolnoma neboleča, okrevanje pa je kratko in ne zahteva mirovanja, le kakšen mesec izogibanja športnim dejavnostim.

 

Za več informacij o posegih, ali za rezervacijo termina, jih kontaktirajte na telefon 00385 1 3668 936 ali obiščite njihovo spletno stran.

 

RSS Ustavi se!

  • C4
    Takratna izguba službe in nenadna smrt očeta so me pretresli do temeljev. V vrtincu zame že tako prehitrega življenjskega tempa, ki me je pogoltnil, in dodatnega šoka nisem mogla več dihati ...
  • Potlačen strah nezavedno prenašamo na potomce
    Zavedanje širšega družinskega konteksta vzorca potlačenja strahu nam daje možnost notranje biološke in psihološke osvoboditve ter omogoča, da potlačenega strahu ne prenašamo na naslednje potomce.
  • Kako preko strahov do samozavesti?
    Občasno me kontaktira kdo, ki bi želel imeti boljšo samozavest in pričakuje razrešitev svoje situacije v enem samem kratkem srečanju. Seveda je to mogoče. Toda čudeži se ne zgodijo vsak dan.
  • Moja prva ljubezen
    Klečanje na zemlji me približa tej Materi kot nič drugega. Bolj jo duham, bolj jo čutim, globlje zakopljem roke v prst, bolj se ji poklonim.
  • Moja pot do izgorelosti na grafu
    ... sledi faza psihoterapevtskega odpravljanja notranjih "moram" prisil, s spoznanjem, da se je nesmiselno do konca gnati za doseganje povečini ne lastne sreče in le kratkotrajnega zadovoljstva zase, ki bo trajalo samo dotlej ...