En svet, ena pisava – svetovni dan brajice

Aktualno, Odnosi

Generalna skupščina Združenih narodov je 17.12. 2018 sprejela resolucijo Svetovne zveze slepih, ki potrjuje, da je 4. januar svetovni dan Braillove pisave.

Brajica brajlova pisava

Datum ni izbran naključno, saj se je na ta dan leta 1809 rodil izumitelj brajeve pisave Louis Braille. Namen svetovnega dneva Braillove pisave je ozaveščanje o pomenu pisave, ki omogoča pretvorbo pisane besede v tipno obliko. Gre za enega večjih izumov v zgodovini človeštva, saj pomeni revolucijo v komuniciranju za slepe. Braillova pisava (poslovenjeno Brajeva pisava ali brajica) je posebna pisava, ki omogoča slepim, da berejo in pišejo.

Blazinice na prstih ne morejo sprejeti več kot šest vtisov

Braillov sistem temelji na podlagi metode komunikacije, ki jo je razvil Charles Barbier. Naredil ga je, ker je Napoleon želel način, s katerim bi si vojaki ponoči izmenjevali sporočila, brez svetlobe, imenovano nočno pisanje.

Barbierov sistem je bil za vojake pretežak, saj se ga niso mogli naučiti. Zato so ga preklicali.. Vzrok neuspeha pisave je bil v človeškem prstu, ki ne more razbrati znaka brez premikanja in tako ne more hitro brati črko za črko. Šele v 20. stoletju so dokazali, da tip (blazinice na prstih) ne more sprejeti več kot šest vtisov.

Leta 1821 je Barbier obiskal Nacionalni inštitut za slepe v Parizu, kjer je srečal Louisa Brailla. Ta je v starosti 15 let eksperimentiral z različnimi sistemi, dokler ni našel idealno, celico s šestimi pikami.

Videči učitelji ga niso podpirali. Eden glavnih učiteljev je brajico na šoli celo prepovedal, kar je otroke samo podžgalo, da so jo še bolj uporabljali. Louis Braille je naslednja leta nadaljeval z delom na sistemu in razvil različne kode za matematiko in glasbo. Leta 1827 so izdali prvo knjigo v brajevi pisavi. Dve leti kasneje je Braille izdal delo z naslovom Metoda pisanja jezika, petja in glasbe s pomočjo povišanih točk za uporabo slepih oseb. (Procédé pour écrire les Paroles, la Musique et le Plain-chant au moyen de points, à l’usage des aveugles et disposé pour eux.)

Šele leta 1850 je bila v pariškem inštitutu, kjer je Louise delal kot pomožni učitelj, brajeva pisava dovoljena. Mednarodno priznanje je doživela 1878, ko so jo na pariškem kongresu evropskih narodov priznali kot najboljšo pisavo za slepe in tako končali zmedo na tem področju.

Ena pisava za cel svet

Od vseh obstoječih pisav za slepe in slabovidne je samo Brajeva pisava omogočila hitro pisanje in branje. Vendar pa je potrebovala še veliko desetletij, da se je dokončno uveljavila. Brajeva pisava je univerzalna, ker se jo da prilagoditi mnogim jezikom in potrebam. Tudi slepi Japonci, Kitajci in Arabci uporabljajo Brajevo pisavo.

Brajica je pisava slepih, sestavljena je iz kombinacij pik, reliefno dvignjenih iz podlage, namenjena tipni zaznavi. Praviloma jo uporabljajo slepe osebe, lahko pa tudi osebe, ki zaradi okvare vida ne zmorejo brati črnega tiska. Osnovni element brajice je brajeva celica, v kateri je prostor za šest (v elektronski brajici osem) pik, razporejenih v obliki pravokotnika. Pike so reliefno dvignjene nad površino, zato da jih je možno otipati. V pravokotniku se nahajata vodoravno dve piki, navpično pa tri (v elektronski brajici štiri). Vsaka pika ima svoje ime, poimenovane so z vrstilnimi števniki (1, 2, 3, 4, 5, 6,). Prva pika je levo zgoraj, druga in tretja sta pod njo, četrta pika je v desnem stolpcu zgoraj, peta in šesta sta pod njo.

Prevedeno v današnji digitalni čas pomeni, da je osnova brajice digitalna in dvojiška (binarna) izbočena pika. Ta je prisotna (1) ali pa je ni (0). Lahko bi dejali, da je knjiga, napisana/natisnjena v brajici, pradigitalna knjiga.

Poudariti pa je potrebno, da se slepi ne učijo brajice. Poznati brajico še ne pomeni znati brati. Brajica je samo osnovni izobraževalni in komunikacijski proces. Branje je mnogo bolj zapleten proces, kot poznavanje kombinacije pik v celici. Slepi se učijo branja preko medija, ki ga imenujemo brajeva pisava ali na kratko brajica.

Naučiti se branja in pisanja, prirejenega za slepe, je ena najpomembnejših točk v izobrazbi slepega, je bila prepričana Minka Skaberne (1892 – 1956), ustanoviteljica knjižnice za slepe in slabovidne, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Knjižnica je lansko leto praznovala okroglih sto let delovanja. Slepi lahko preverjajo svoje znanje poleg branja knjig tudi na srečanju ljubiteljev brajice, ki ga vsako leto organizira Zveza društev slepih in slabovidnih.

Slepi Sebastjan Kamenik o pomenu brajice

Ko bi Louis Braille vedel, kakšen napredek med slepimi in slabovidnimi bo prineslo njegovih šest pik, bi bil nase gotovo ponosen. Vedeti je namreč treba, da je v teh šestih pikah skrito mnogo več kot le pisava. Za slepe je v teh šestih pikah skrit ves svet. Že kot otrok lahko s pomočjo brajice vstopiš v čudovit svet škratov, vil in drugih pravljičnih bitij, ki ti skozi prste burijo domišljijo, prihajajo v tvoje sanje, hkrati pa se kot vsi tvoji polno čutni vrstniki počasi spogleduješ z osnovnim znanjem in vsesplošno razgledanostjo.

Brajeva pisava slepim in slabovidnim osebam omogoča, da so v stiku s svetom in tako deležni enakih kulturnih vrednot ter možnosti za vključevanje v družbo.

Več informacij: http://www.zveza-slepih.si


Sledite nam