Eli Zamernik: Vsak se prestraši, ko izve za okužbo

Bolezni, Intervju, Zanimivo, Zasvojenosti

Opažam, da kar veliko odvisnikov med zdravljenjem spremeni svoj način življenja. Zavejo se, da se bolezen lahko konča ..

Razširjenost okužb z boleznimi, ki se prenašajo preko okuženih igel, se zadnja leta povečuje. Med njimi strokovnjaki opažajo tudi porast okužbe s hepatitisom C. Pogovarjali smo se z Eli Zamernik, podpredsednico Društva HEP, ki deluje na področju hepatitisa in zaposleno v Društvu za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma. 

 

O številkah okuženih v Sloveniji Eli Zamernik ne more spregovoriti, ker zastopa nevladno organizacijo, v kateri je uporabnikom zagotovljena anonimnost in tudi ne vodijo statistike o okuženih. Lahko pa povemo in iz drugih podatkov sklepamo, da je okuženih veliko in da se strokovnjaki, ki delajo z odvisniki, zelo pogosto srečujejo s hepatitisom.

 

Več o razširjenosti okužbe preberite v pogovoru z dr. Tanjo Selič Kurinčič, ki opozarja, da je v Sloveniji okuženih 3.500 ljudi in tega sploh ne vedo.

Kako ozaveščeni so okuženi bolniki o preventivnih ukrepih?

Po besedah Zamernikove so bolniki, s katerimi se srečuje pri svojem vsakdanjem strokovnem delu, dobro ozaveščeni in znajo ravnati v primeru okužbe. Poznajo uporabo sterilnega pribora za injiciranje, vedo, da ga ne smejo deliti z drugimi odvisniki in da podobno velja pri uporabi snif listkov za enkratno uporabo in pribora za osebno higieno. Problem vidi v tem, da se tega ne držijo vsi in z

Eli Zamernik

rizičnim vedenjem prenašajo okužbo.

 

Preventivni ukrepi veljajo tudi za zaposlene, ki niso posebej zaščiteni pred možnostjo okužbe. Vsak zaposleni se zaveda, da mora paziti na morebitne rabljene in potencialno okužene igle in ostali kužni material. Za pobiranje rabljenih igel imajo opremo (škornje, oprijemalke za rabljene igle, medicinske kontejnerje za spravljanje kužnega materiala).

“Glede stikov pri delu z uživalci drog je tako, da se s socialnimi stiki, kot so dotik in rokovanje ne moreš okužiti in to vsi zaposleni vemo. Paziti moramo edino, če so pri uporabniku odprte rane in morebitna kri. V tem primeru uporabljano rokavice in dezinfekcijska sredstva,”

sproščeno pojasni Eli Zamernik in poudari, da je pomembno z bližnjimi povedati za bolezen in jih seznaniti s potrebo uporabe ločenega pribora za higieno in ravnanja ob morebitni krvavitvi (rano zaščitijo z vodoodpornim obližem). To je naloga obolelega, strokovnjaki pa kasneje lahko pomagajo s strokovnimi nasveti in tudi odgovori na vprašanja, ki se zaradi strahu porajajo med bližnjimi.

“Stigmatizacija bolezni je zelo prisotna in svojci se velikokrat po nepotrebnem bojijo okužbe,”

poudari Eli Zamernik. Program v dnevnem centru, kjer deluje in tudi pri delu na terenu glede HCV (opomba: hepatitis C virus), temelji na dnevnih pogovorih o bolezni, prenosih okužbe, pomoč uporabnikom, ki se odločijo za zdravljenje, nudenju spremstva na Infekcijsko kliniko, moralno podporo, ki jo zelo potrebujejo.

“Delamo predvsem na destigmatizaciji bolezni, ker je splošna populacija slabo osveščena o sami bolezni in predvsem o načinih prenosov in je dostikrat strah neopravičeno prisoten. Žalostno je, da je odnos zdravstvenih delavcev velikokrat zelo negativen  in so naši uporabniki dvakrat stigmatizirani – kot odvisniki in še kot bolniki okuženi s HCV.”

Kako človek reagira, ko izve za diagnozo “okužba s hepatitisom C”?

“Vsak se prestraši, ko zve za okužbo in takrat mu še posebej nudim podporo in pogovor o bolezni, o tem, da je bolezen ozdravljiva,”

in v nadaljevanju poda bolj optimistične informacije o tem, da so danes na razpolago nova, zelo učinkovita zdravila. Zdravljenja z njimi so deležni, če so pripravljeni spremeniti način življenja in izpolniti določene pogoje, to je abstinenca od drog in alkohola. O izkušnjah z zdravljenjem Eli Zamernik pove:

“Opažam, da dosti odvisnikov med samim zdravljenjem spremeni svoj način življenja. Zavejo se, da se bolezen lahko konča tudi s smrtjo, če je ne zdravijo. Imeli smo kar nekaj takih primerov, ko so se uporabniki prepozno odločili za zdravljenje ali pa se sploh niso in posledica tega je bila smrt. Ko to mlajši vidijo, se prestrašijo in opažam, da je motivacija za zdravljenje kar visoka. Vedno več se jih zdravi, kar je zelo pozitivno za njih in celotno družbo.”

Preberite tudi: Pogovor z Markom Korenjakom

V okviru društva so v letu 2017 izvedli tudi prvo anonimno testiranje odvisnikov po različnih društvih, ki delajo na področju zmanjševanja škode zaradi drog. Rezultati testiranja v dnevnih centrih so pokazali, da je prekuženost med odvisniki kar visoka (opomba: številke niso znane, ker je zagotovljena anonimnosti testiranja).
V letošnjem letu imajo v načrtu mobilno anonimno terensko testiranje odvisnikov, ker po Sloveniji marsikje ni dnevnih centrov in je bilo lani testiranje neizvedljivo.