Urška Ivanuš, dr.med.: Prvi rezultati cepljenja proti HPV bodo kmalu vidni

Bolezni, Dogodki, Intervju, Zanimivo, Žensko zdravje

Po uvedbi DP ZORA se je incidenca raka materničnega vratu v Sloveniji skoraj prepolovila. V letu 2014 je bila z …

Po uvedbi DP ZORA se je incidenca raka materničnega vratu v Sloveniji skoraj prepolovila. V letu 2014 je bila zabeležena najmanjša incidenca raka materničnega vratu v zadnjih 60 letih, to je v obdobju odkar deluje Register raka RS.

O programu in njegovih dosežkih smo se pogovarjali z Urško Ivanuš, dr. med., specialistko javnega zdravja in epidemiologinjo programa ZORA.

Kaj so glavni dosežki programa ZORA?

“V program ZORA že vstopajo prve generacije deklic, ki imajo zaradi cepljenja proti HPV pomembno manjše tveganje za tega raka. Cepljene deklice, ki se bodo redno udeleževale presejalnega programa ZORA, bodo imele izjemno majhno tveganje, da bodo kadarkoli zbolele z rakom materničnega vratu,”

pove Urška Ivanuš.

V letu 2014  je zbolelo 114 žensk, skoraj polovico žensk manj kot leta 2003 in okoli 60 % žensk manj kot v začetku 60. let, ko je bilo raka materničnega vratu v Sloveniji največ. Ta rezultat je ocenjen kot odličen tudi v evropskem merilu. V prihodnosti, ko bodo cepljene deklice dosegle starost, ko bi začele zbolevati, bo tega raka manj tudi zaradi zaščite, ki jo nudi cepljenje. Urška Ivanušič pojasnjuje:

“V programu ZORA pričakujemo, da bomo že v naslednjih nekaj letih zaznali upad predrakavih sprememb materničnega vratu visoke stopnje, kar bo odraz učinkovitosti cepiva. Žal bodo naša dekleta v manjši meri deležna zaščite zaradi kolektivne imunosti, saj le ta zaradi premajhne precepljenosti proti HPV v Sloveniji ni takšna, kot bi lahko bila in kot jo že opažajo na primer v Avstraliji, kjer je precepljenost žensk med 70 in 80 %.”

Rak materničnega vratu je med raki izjema, saj poznamo kar dva zelo učinkovita preventivna ukrepa za preprečevanje tega raka. Tudi letos, od 21. do 27. januarja 2018, poteka tradicionalni Teden preprečevanja raka materničnega vratu, ki še dodatno opozarja na to obliko raka in na velik pomen pravočasnega odkrivanja predrakavih in začetnih rakavih sprememb materničnega vratu s presejalnim testiranjem ter preprečevanje tega raka s cepljenjem proti HPV.

Neudeleženke programa ZORA ogrožajo svoje zdravje?

Rak materničnega vratu je ena redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s pravočasnim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb. Pri ženskah, ki se redno udeležujejo presejalnih pregledov ZORA, praviloma ginekologi odkrijejo že predrakave spremembe ali pa odkrijejo raka v začetnem stadiju, ko je z enostavnim operativnim posegom dobro ozdravljiv. Tiste, ki se ne odzivajo, pa praviloma zbolijo za razširjeno ali razsejano obliko raka, pri katerem je napoved izida bolezni slabša.

“Slovenske ženske se presejalnih pregledov pri izbranem ginekologu dobro udeležujejo. Okoli 72 % vseh žensk med 20. in 64. letom redno hodi na presejalni pregled z brisom materničnega vratu, ki je znan tudi kot test PAP. Kar 80 % pa jih tak pregled opravi vsakih pet let, kar je tudi v evropskem merilu zavidljiv uspeh.”

Presejalnih pregledov se premalo udeležujejo ženske po 50. letu, pri katerih se v zadnjih letih pojavlja največ raka materničnega vratu.

“Zelo je pomembno, da se ženske tudi po izteku rodne dobe zavedajo, da so presejalni pregledi za njih pomembni, saj so še vedno ogrožene z rakom materničnega vratu. Če ženska redno hodi na presejalne preglede vsake tri leta in so izvidi testa PAP negativni, lahko po 64. letu s temi pregledi preneha, saj je verjetnost, da bo zbolela, izjemno majhna. Če želi, lahko s pregledi nadaljuje do 74. leta starosti, vendar je ginekolog na preglede ne bo več aktivno vabil. Tiste ženske, pri katerih test PAP pokaže bolezenske spremembe, pa potrebujejo dodatno diagnostiko, po potrebi zdravljenje in nato kontrolne preglede v skladu s sodobnimi strokovnimi smernicami”,

slovenskim ženskam sporoča Urška Ivanuš.

Deklice, cepljene proti HPV, bodo zbolevale manj kot njihove necepljene vrstnice

Rak materničnega vratu je tudi ena od dveh rakavih bolezni, proti kateri je na voljo cepivo. Deklice, cepljene proti HPV po nacionalnem programu cepljenja, bodo imele okoli 50–80 % manjšo verjetnost, da bodo deležne zdravljenja zaradi predrakavih sprememb materničnega vratu visoke stopnje in okoli 70‒90 % manjšo verjetnost, da bodo kadarkoli zbolele z rakom materničnega vratu.

Slovenske ženske zaščite, ki jo nudi cepljenje proti HPV, ne izkoriščajo v tolikšni meri, kot bi jo lahko.

Po nacionalnem programu cepljenja proti HPV se v 6. razredu osnovne šole cepi nekaj manj kot polovica deklic.

“Ne-odločitev za cepljenje, oziroma odločitev proti cepljenju, ima lahko negativne posledice za zdravje. Deklica, ki ni bila cepljena, ima pomembno večje tveganje, da bo zbolela za predrakavimi spremembami ali rakom materničnega vratu in večje tveganje za druge bolezni, ki so povezane s HPV, kot tudi za zaplete po zdravljenju le-teh”,

staršem in deklicam svetuje Urška Ivanuš in dodaja:

“Cepljenje proti HPV je bolj varno kot ne-cepljenje. V Sloveniji vsako leto za rakom materničnega vratu umre 30−40 žensk, dodatno zdravimo okoli 2.000 predrakavih sprememb visoke stopnje. Neželenih učinkov pridruženih cepljenju je izjemno malo, pa še ti so običajno blagi, minejo brez posledic in so prehodni.”

Čeprav bodo cepljene deklice v prihodnosti pomembno manj zbolevale za predrakavimi in rakavimi spremembami materničnega vratu kot njihove necepljene vrstnice, bodo še vedno lahko zbolele zaradi okužb z nevarnejšimi genotipi HPV, ki jih cepiva ne pokrivajo. Zato je tudi za cepljena dekleta pomembna redna udeležba v presejalnem programu ZORA. Program ZORA in Onkološki inštitut Ljubljana vsem deklicam priporočata cepljenje proti HPV po nacionalnem programu cepljenja. Presejalni interval se z vstopom cepljenih deklic v program ZORA ni spremenil in je enak za cepljene in necepljene.

Cepljeni bodo imeli tudi okoli 20‒90 % manj drugih rakov, ki so povezani z okužbo s HPV, to so raki zunanjega spolovila, zadnjika in ustnega dela žrela pri obeh spolih in rak nožnice pri ženskah. Več kot 90 % manj bo pri njih genitalnih bradavic, respiratorna papilomatoza grla pa se pri njih in njihovih otrocih skoraj ne bo pojavljala. Respiratorna papilomatoza (izrastki na grlu in glasilkah, ki lahko ovirajo dihanje) je življenjsko ogrožajoča bolezen, za katero lahko izjemno redko zbolijo novorojenčki žensk, ki imajo ob porodu genitalne bradavice. Novorojenčki se med porodom lahko okužijo z manj nevarnimi HPV, ki so povzročitelji te bolezni, a jih pokrivata štiri in devetvalentno cepivo.

Rak materničnega vratu je ena redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s pravočasnim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb in cepljenjem.

 


Sledite nam