Družbena omrežja v svetu mladostnikov

Dom & prosti čas, Družina, Odnosi, Odnosi v družini, Otroški svet, Življenjski slog

Dandanes lahko na vsakem koraku opazimo, da vse več otrok, zlasti mladostnikov, vse več časa preživi na internetu, še posebej na družbenih omrežjih, ki so namenjena predvsem zabavi, komunikaciji, deljenju in prejemanju informacij.

Mogoče težko razumemo, zakaj tako pogosto uporabljajo družbena omrežja, in zdi se nam, da nenehno tipkajo, preverjajo, kaj je novega, objavljajo fotografije in komentirajo druge ter tako sploh ne opazijo sveta okoli sebe.
Družbena omrežja so dejstvo, vse pogosteje pa se sprašujemo o njihovem vplivu na individualni razvoj otroka in njegovo socialno življenje.

Čas sprememb

Adolescenca je čas razvoja in odraščanja, katerega glavni nalogi sta izkazati se, tj. ustvariti si identiteto in neodvisnost, ter vklopiti se, tj. doseči sprejetost med vrstniki, kar temelji predvsem na prijateljih in manj na starših. Mladostniki postajajo vse bolj neodvisni in preživljajo vse več časa sami ali s prijatelji, ki vplivajo na njihovo izbiro, vedenje, izbor oblačil in glasbe ipd. Starši marsikdaj mislijo, da so naredili nekaj narobe in sprožili te spremembe. V resnici pa gre za naraven duševni razvoj.
Starši se verjetno pogosto sprašujejo, kaj se skriva za uporabo družbenih omrežij. Odgovor je preprost. Družbena omrežja se uporabljajo iz podobnih razlogov kot tradicionalne oblike komunikacije – za stik s prijatelji, medsebojno spoznavanje in predstavljanje sebe drugim. Z uporabo družbenih omrežij so najstnikom na voljo nove možnosti, kako se predstaviti drugim. Izražajo lahko svoja stališča (z všečkanjem/nevšečkanjem, komentarji) in takoj dobijo povratno informacijo. Obenem sami odločajo, katere podatke o sebi bodo delili z drugimi ljudmi, znanimi in neznanimi. Z razvojem družbenih omrežij tako tudi najstniki bolj odprto in pogosteje delijo podatke o sebi, ki bi sicer ostali zasebni ali bi jih povedali le redkim.
Ključno vprašanje pa je, ali se najstniki na družbenih omrežjih predstavljajo v skladu s svojo identiteto, kako uporaba teh omrežij vpliva na razvoj same identitete ter katere so prednosti in slabosti družbenih omrežij.

Kaj imajo otroci od družbenih omrežij?

  • Ostanejo v stiku s prijatelji in družino, sklepajo nova prijateljstva, delijo fotografije, si izmenjavajo ideje, kar jim pomaga pri oblikovanju identitete in socialnih veščin (npr. povezovanje mladostnikov iz različnega socialnega ali kulturnega okolja, različnih starosti, zanimanj, talentov).
  • Delijo učno gradivo in si pomagajo pri učenju.
  • Pogosta spletna komunikacija lahko izboljša in razvija otrokovo komunikacijo.
  • Otrok lahko razvija ustvarjalnost z izdelovanjem izvirnih in zanimivih vsebin (slike, video posnetki, osebna stran ipd.).
  • Družbena omrežja so spodbudno okolje za izkušanje romantičnih odnosov, prijateljstev, obenem pa mladim omogočajo, da izrazijo svoj glasbeni okus, znanja in druge vidike mladostniške kulture in se o njih pogovarjajo.
  • Adolescenca je čas, v katerem se širi zanimanje za druge teme, in tako lahko na družbenih omrežjih – tudi anonimno – izvedo marsikaj, česar odraslih ne bi vprašali (informacije o uporabi prepovedanih drog, spolnih boleznih ipd.).

Tveganja uporabe družbenih omrežij

  • Številni mladostniki, zlasti dekleta, lahko čutijo pritisk, da morajo biti na družbenih omrežjih popolni (imeti popolno pričesko in vitko postavo, popolne prijatelje, prejeti ogromno število všečkov za svoje fotografije ipd.). Če tem merilom ni zadoščeno, lahko mladostnik podvomi o sebi in začne čutiti, da je vreden manj kot nekdo, ki vsa ta merila dosega. Pride do depresivnih misli in občutka manjvrednosti.
  • Z uporabo družbenih omrežij so izpostavljeni spletnemu nasilju (uporabi elektronske komunikacije s ciljem, da se s sporočili, grožnjami ipd. nad drugo osebo izvaja nasilje) in »sekstingu« (pošiljanju eksplicitnih fotografij in sporočil), kar je nadvse pogost pojav in vpliva na razvoj depresije ter visokih ravni anksioznosti pa tudi na odtujenost od prijateljev ali družine.
  • Brezskrbno in nepremišljeno deljenje osebnih podatkov z neznanimi osebami – telefonska številka, datum rojstva, kraj bivanja – ima lahko hude posledice.
  • Od prijateljev na družbenih omrežjih lahko mladostnik o težavah, ki ga mučijo, dobi neustrezne in celo napačne podatke.
  • Pri uporabi družbenih omrežij in odnosih z vrstniki je mladostnik izpostavljen stresnim dejavnikom: občutku zamenljivosti (npr. če ne odgovori pozitivno in dovolj hitro na prijateljevo sliko, ali ga bo prijatelj zamenjal z drugim, »boljšim« prijateljem?), prepogosti komunikaciji (npr. prijatelj ali partner želi, da bi si dopisovala pogosteje), strahu, da ne bo na tekočem (npr. če ne bo poznal najnovejših informacij, objavljenih na družbenih omrežjih, ali se bo lahko naslednji dan v šoli vključil v pogovor o teh stvareh?), pretirani navezanosti na naprave (npr. če telefona nima pri sebi, ali mu bo kdo brskal po njem – ali pa bo morda zamudil sporočilo prijatelja, ki ga prav zdaj potrebuje?).
  • Pojavi se lahko odvisnost od interneta in družbenih omrežij (izguba nadzora nad časom, preživetim na internetu, pojav tesnobe, napetosti, razdražljivosti, kadar nima dostopa do spleta, neuspešni poskusi sprememb tovrstnega vedenja ipd.).

Nekaj nasvetov za starše mladostnika

Če upoštevamo številne prednosti pa tudi slabosti uporabe družbenih omrežij, bomo ustrezneje ravnali v odnosu do mladostnikov in razumeli njihovo pretirano željo in potrebo po uporabi teh omrežij. Najprej se moramo zavedati starostne omejitve: otroci, mlajši od 13 let, po zakonu ne smejo imeti odprtih profilov na družbenih omrežjih brez privolitve staršev, kar se danes pogosto dogaja.

Večinoma se je najbolje pogovoriti z mladostnikom o tem, kaj pričakuje od družbenih omrežij. Nenehni nadzor in preverjanje ne bosta pripomogla k zaupanju. Potrebna je odprta in dvosmerna komunikacija, ki bo prispevala h kar najmanj tveganemu obnašanju na spletu. Pokazalo se je, da mladostnike, s katerimi so se starši o teh temah pogovorili, bolj skrbi varnost na spletu in so pri deljenju osebnih podatkov previdnejši. Pomembno je tudi, da otrokom pojasnimo, da to, kar pristane na spletu, tam ostane za vedno.

Pozitivno spremembo boste dosegli tudi tako, da se z otrokom pogovorite o bistvenih informacijah, ki se delijo na spletu, medtem ko prepoved dostopa do družbenih omrežij ne bo zalegla, saj bo mladostnik to najverjetneje razumel kot poseg v svojo zasebnost. Pri najstnikih bolje deluje metoda, po kateri sami skrbijo za svojo varnost, kot pa siljenje k upoštevanju stališč staršev. Nekaj pomembnih vprašanj, ki jih lahko zastavite svojemu mladostniku:

  1. Kaj meniš, koliko prostega časa mladi preživijo na družbenih omrežjih?
  2. Kako se počutiš, ko vidiš objavljen dogodek, na katerem se tvoji prijatelji družijo brez tebe?
  3. Si kdaj opazil/-a, da je kdo objavil kaj takega, kar ga ne kaže v najlepši luči?
  4. Bi tudi ti napravil/-a kaj podobnega?
  5. Si kdaj videl/-a, da je kdo objavil sliko, ki res ni bila primerna?
  6. Katere so prednosti uporabe družbenih omrežij?
  7. Če bi lahko spremenil/-a dve stvari v zvezi z družbenimi omrežji, kaj bi naredil/-a?

Pogovor lahko začnete s še mnogo drugimi podobnimi vprašanji. Bodite domiselni in preizkusite tovrstno komunikacijo s svojim otrokom. Prav s tem lahko dosežete zaupanje pri njem in si zagotovite, da se bo, če na družbenih omrežjih doživi kaj neprijetnega, obrnil k vam po pomoč.
Ne pozabite, da so današnji otroci in mladi odrasli v okolju, kjer je uporaba spleta nekaj vsakdanjega, in da bodo še naprej živeli v njem. Poleg tega, da jih poučite o spletni varnosti, kar je najpomembnejše, jih namesto prepovedi raje usmerite v zavestno uporabo družbenih omrežij.

Literatura:
Shapiro, L. A., in Margolin, G. (2014). Growing up wired: social networking sites and adolescent psychosocial development. Clin Child Fam Psychol Rev. doi: 10.1007/s10567-013-0135-1.
Tartari, E. (20159. Benefit and risk of children and adolescents using social media. European Scientific Journal. vol. 11, No. 13.


Sledite nam